1. Samozaupanje medicinskih sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbePetra Kamnik, Majda Pajnkihar, Ana Habjanič, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe. Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa = 0,781 in 0,914). Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.
Ključne besede: znanje, paliativna oskrba, komunikacija, odzivi, presečna raziskava
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 185; Prenosov: 85
 Povezava na datoteko |
2. Vpliv dejavnikov tveganja na težave v spolnosti pri moških po petdesetem letu starostiAna Habjanič, Alenka Topolovec, Miljenko Križmarić, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Težave v spolnosti pomembno vplivajo na kakovost življenja pri moških po petdesetem letu starosti. Ugotavljanje vplivov nanje je pomembna naloga primarne zdravstvene dejavnosti. V preteklosti tematika težav v spolnosti ni bila zanimiva, danes pa se ji zaradi daljše življenjske dobe pripisuje vedno večji pomen. Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava, v katero so bili vključeni moški (n = 105), stari 50 let ali več, ki so julija ali avgusta 2012 obiskali družinskega zdravnika. Vzorčenje je bilo priročno in namensko. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom, za obdelavo je bila uporabljena opisna statistika in logistična regresija. Rezultati: Rezultati logistične regresije so pokazali, da na težave v spolnosti statistično značilno vplivajo bolezni srca in ožilja (RO 6,08, 95 % IZ 1,96-18,82, p = 0,002), preostale zdravstvene težave in nezdravo življenje niso pokazali statistično značilnega vpliva. Diskusija in zaključek: Naši rezultati so do določene mere potrdili ugotovitve predhodnih raziskav glede vpliva zdravstvenih težav na težave v spolnosti, potrjen pa ni bil vpliv nezdravega življenja. Čeprav gre za medicinski problem, lahko medicinska sestra v klinični praksi bolnika spodbudi, da o težavah spregovori, in mu svetuje.
Ključne besede: težave v spolnosti, moški, dejavniki tveganja, presečna raziskava
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 186; Prenosov: 0 |
3. Seznanjenost osebja zdravstvene nege z neinvazivno mehansko ventilacijo : presečna raziskavaMihael Cifer, Matej Strnad, Zvonka Fekonja, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Uspešno zdravljenje z neinvazivno mehansko ventilacijo predstavlja velik izziv, saj jo je mogoče učinkovito upravljati v primeru zadostne usposobljenosti vseh članov tima. Namen raziskave je bil oceniti znanje zdravstvenih delavcev, ki se srečujejo s tovrstnim zdravljenjem.Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna opazovalna raziskava. Vanjo je bilo vključenih 68 medicinskih sester, zaposlenih v intenzivnih enotah in na urgenci dveh bolnišnic v severovzhodni Sloveniji. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika ter statistično analizirani in obdelani z uporabo opisne in sklepne statistike.Rezultati: V raziskavi ugotavljamo, da 76,5 % anketirancev meni, da je njihovo znanje o neinvazivni mehanski ventilaciji precej dobro. Znanje o neinvazivni mehanski ventilaciji je 85,3 % anketirancev pridobilo od sodelavcev v službi in 60,3 % od zdravnikov na oddelku. Povprečna vrednost doseženih točk, pridobljena pri vprašanjih o znanju glede uporabe neinvazivne mehanske ventilacije, je bila 23,13 (s = 4.35) od možnih 33. Med delavci, zaposlenimi v urgentnem centru in na oddelkih intenzivne enote, ne obstajajo statistično pomembne razlike v znanju o neinvazivni mehanski ventilaciji (p = 0,456).Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da bi anketiranci potrebovali dodatna usposabljanja s področja neinvazivne mehanske ventilacije. Smiselno bi bilo, da se na državni ravni oziroma ravni posameznih bolnišnic organizirajo izobraževanja s tega področja, na katera se povabi vse zaposlene, ki se srečujejo z neinvazivno mehansko ventilacijo.
Ključne besede: urgentni center, intenzivna nega, umetno dihanje, znanje, presečna raziskava, medicinske sestre
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 207; Prenosov: 77
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
