1. Institucija javnog tužitelja u Hrvatskoj nakon završetka Drugoga svjetskoga rataMartina Grahek Ravančić, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizira institucijo državnega tožilca takoj po koncu druge svetovne vojne. Organizacija dela državnega tožilstva
je temeljila na izkušnjah sovjetskega pravnega sistema. To je bila institucija oblasti, ki je imela zelo široka pooblastila in
zelo visoko stopnjo neodvisnosti pri svojem delu. Skozi osebo državnega tožilca se najbolje vidi, koliko je politika vplivala na
pravni red v neposrednem povojnem obdobju. Državni tožilci so bili, kot je bilo pogosto rečeno, »močni varuhi revolucionarnega
prava in razlagalci zahtev širokih ljudskih množic«.
Ključne besede: javno tožilstvo, zakoni, kazenski postopki, sojenja, Hrvaška, 1945
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 315; Prenosov: 118
 Celotno besedilo (1,86 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Programske smernice Državnega programa ZORAUrška Ivanuš, Edita Arh, Sonja Bebar, Branko Cvjetičanin, Dušan Deisinger, Mojca Florjančič, Aljoša Frelih, Urška Gašper, Biljana Grčar-Kuzmanov, Nina Jančar, Tine Jerman, Kaja Kališnik, Silvestra Kašnik-Čas, Veronika Kloboves-Prevodnik, Borut Kobal, Amela Duratović Konjević, Jerneja Kos, Gabrijela Kupljen, Mateja Lasič Pecev, Mateja Marčec, Leon Meglič, Sebastjan Merlo, Marko Mlinarič, Nataša Nolde, Irena Oblak, Maja Pakiž, Boštjan Pirš, Ana Pogačnik, Maja Primic-Žakelj, Alenka Repše-Fokter, Luka Roškar, Uršula Salobir Gajšek, Špela Sitar, Špela Smrkolj, Vivijana Snoj, Margareta Strojan Fležar, Tadeja Štrumbelj, Iztok Takač, Renata Toff-Jovan, Tomaž Tušek, Andreja Uštar, 2022, strokovna monografija Ključne besede: predrakave spremembe, zgodnja diagnostika, presejanje, presejalni programi, nacionalni programi, postopki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2022; Ogledov: 1905; Prenosov: 1017
Celotno besedilo (1,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Hepatocelični rak - možnost resekcije jeterArpad Ivanecz, Marko Sremec, Tomaž Jagrič, Stojan Potrč, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Resekcija jeter (RJ) je ostala glavna oblika terapije pri solitarnem hepatoceličnem raku (HCC), pri bolnikih z ohranjeno funkcijsko rezervo jeter in v primernem splošnem stanju. Izpopolnjene slikovne preiskave so pripomogle k boljši izbiri bolnikov. Kirurgija jeter je napredovala: uporabne so številne tehnike transekcije jetrnega tkiva; dosegljive so različne naprave, ki omogočajo hitrejše in natančnejše operiranje v brezkrvnem operativnem polju. Izboljšana kirurška tehnika, vzdrževanje nizkega centralnega venskega pritiska in napredek pri negi bolnika po operaciji so omogočili, da se je smrtnost po operaciji jeter v izbranih serijah znižala celo do 0%. Barcelona Clinic Liver Cancer (BCLC) klasifikacija poleg zamejitve bolezni, nudi priporočila tudi glede izbora terapije. Kirurško terapijo omejuje zgolj na bolnike z zgodnjim stadijem raka. Namen tega prispevka je raziskati, ali je v sedanjem času mogoče RJ opraviti s sprejemljivimi kratko- in dolgoročnimi rezultati tudi pri bolnikih s takšnim HCC, pri katerem so prisotni številni in veliki tumorji, ki makroskopsko vdirajo v žile.
Ključne besede: jetra, hepatocelični rak, resekcija, kirurški postopki, operativni, zapleti, smrtnost, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2020; Ogledov: 2196; Prenosov: 1188
Celotno besedilo (520,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Smernice za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratuMarjetka Uršič-Vrščaj, Stelio Rakar, Andrej Možina, Borut Kobal, Iztok Takač, Dušan Deisinger, Andrej Zore, 2017, ni določena Ključne besede: ginekologija, onkologija, diagnostika, izvidi, postopki
Objavljeno v DiRROS: 23.06.2020; Ogledov: 2950; Prenosov: 849
Celotno besedilo (890,47 KB) |
10. |
