Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (pomlajevanje) .

11 - 19 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Ekologija naravne obnove v subpanonskem bukovju
Mitja Cimperšek, 1988, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: bukev, javor, gozdna vegetacija, zgodovina gozdov, pomlajevanje gozdov, škoda po divjadi, obnova vrzeli
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4204; Prenosov: 1869
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

13.
Problem podzdružb ali subasociacij z vidika njihove praktične uporabnosti
Milan Piskernik, 1976, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: pomlajevanje gozdov, gozdne združbe
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3889; Prenosov: 1690
.pdf Celotno besedilo (435,99 KB)

14.
Pomladitvena ekologija drugotnih visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu
Elizabeta Rozman, Jurij Diaci, 2008, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Pomlajevanje visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu je oteženo zaradi spleta dejavnikov. Jeseni leta 2003 smo v veliki vrzeli, malih vrzelih in pod sklenjenim sestojem na mreži 5 x 5 m postavili skupaj 227 ploskvic velikosti 1,5 x 1,5 m z namenom ugotoviti splošne pomladitvene razmere in glavne zaviralne dejavnike pomlajevanja. Na ploskvicah smo zbrali podatke o ekološkihrazmerah (relief, lega, nagib, globina tal, sestava površja, direktnoin difuzno sončno sevanje), vrsti in pokrovnosti pritalne vegetacije ter vrstah, gostoti, višinah in priraščanju mladja. Asimetrija v osvetljenostije vidna tako v smeri N-S kot E-W. Glede na porazdelitev direktnein difuzne svetlobe smo ploskvice razdelili na štiri skupine. Smreka je dobro pomlajena (28.605 na ha), zlasti izrazit je rob velike vrzeli, vendargostota mladja ni značilno odvisna od svetlobe. Nasprotno pa pomanjkanjesvetlobe onemogoča nadaljnji razvoj v sestoju in v malih vrzelih. Rezultati so pokazali, da svetlobne razmere na 1.500 m n.v. niso edini dejavnik, ki vpliva na uspešnost pomlajevanja. Velik pomen imajo še zlasti lesni ostanki, medtem ko je vpliv zeliščne plasti (prevladujeta Festuca altissima All. in Calamagrostis arundinacea (L.) Roth.) in globine tal negativen. Največji problem je še vedno objedanje.
Ključne besede: visokogorski gozdovi, smrekovi gozdovi, pomlajevanje, ekološki dejavniki, sončno sevanje, vrzeli, Jeledol
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4527; Prenosov: 1957
.pdf Celotno besedilo (678,95 KB)

15.
Genetski vidik naravne obnove smrekovega sestoja na nastali raziskovalni ploskvi Šijec na Pokljuki
Gregor Božič, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je bil preveriti sposobnost naravnega obnavljanja genetskega vira Picea abies (L.) Karst. na objektu stalne raziskovalne ploskve Šijec na Pokljuki, Slovenija. Genetsko strukturo zrelega sestoja smreke in genetsko strukturo naravnega mladja v razlino velikih pomladitvenih jedrih smo preuili z elektroforetsko analizo 15 polimorfnih izoencimskih genskih lokusov desetih encimskih sistemov (GDH, F-EST, GOT, IDH, LAP, MDH, PGI, PGM, SKDH, 6-PGDH). Pod doloenimi pogoji je bila genetska struktura 101 dreves naravnega pomladka in 64 dreves sestoja, iz katerega je nastal, popolnoma primerljiva. Obnova smrekovega sestoja z naravnim pomlajevanjem zagotavlja trajno ohranjanje genskega vira smreke in je v primeru vejih pomladitvenih jeder tudi zagotoviloza neprekinjeno ohranjanje njegove prilagoditvene sposobnosti.
Ključne besede: Picea abies (L.) Karst., naravno pomlajevanje, genetska struktura, izoencimi, ohranjanje gozdnih genskih virov, genski viri
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4295; Prenosov: 1896
.pdf Celotno besedilo (180,64 KB)

16.
17.
Odkazovanje kot glavni ukrep za izboljšanje strukture in kvalitete sestojev : tema 4,04 - 1962
Martin Čokl, 1962, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdovi, gojenje gozdov, klima, gozdna tla, pomlajevanje gozdov, snovanje sestojev, odkazovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2784; Prenosov: 802
.pdf Celotno besedilo (11,21 MB)

18.
Pomlajevanje in kalitev črnega bora (Pinus nigra Arn.) na Slovenskem Krasu : raziskovalna naloga
Maja Jurc, 1988, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: Pinus nigra, monokultura, pomlajevanje, abiotski dejavniki, biotski dejavniki, seme, kalitev
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2849; Prenosov: 787
.pdf Celotno besedilo (13,41 MB)

19.
Vpliv bolezni in škodljivcev na obnovo gozdov
Nikica Ogris, Dušan Jurc, 2017, strokovni članek

Povzetek: Bolezni in škodljivci gozdnega drevja bistveno vplivajo na zdravje gozdnega ekosistema v vseh njegovih razvojnih fazah. V prispevku omenjamo nekaj najpogostejših in najpomembnejših bolezni in škodljivcev z vidika obnove, pomlajevanja gozdov. Poudarjamo, da je treba: (1) izboljšati celotno verigo, od semena do vitalne sadike v gozdu; (2) poleg zagotavljanja zdravih sadik sistemsko zagotoviti kakovost sadik, s standardom ali poslovnikom kakovosti določiti zahtevane morfološke lastnosti sadik, način izkopa, prevoza, delo s sadikami pred sajenjem, načine sajenja in oskrbo po sajenju, od česar je odvisna uspešnost umetne obnove gozdov s sajenjem; (3) zagotoviti redno testiranje prisotnosti skritih, latentnih in kriptičnih škodljivih organizmov s poudarkom na fitoftorah (rod Phytophthora) v gozdnih drevesnicah.
Ključne besede: varstvo gozdov, bolezni gozdov, drevesni škodljivci, drevesne sadike, drevesno mladje, seme, pomlajevanje, obnova gozdov, drevesnice
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4621; Prenosov: 867
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh