21. |
22. |
23. |
24. Namnožitev smrekovega zavijača (Epinotia tedella) v Sloveniji leta 2016Andreja Kavčič, Barbara Piškur, Nikica Ogris, Špela Jagodic, Gorazd Mlinšek, Tomaž Bricman, Barbara Slabanja, Viktor Miklavčič, Vida Papler-Lampe, Robert Klančar, Marijan Denša, John Vugrinec, 2016, strokovni članek Ključne besede: varstvo gozdov, Picea abies, poškodbe iglic, gosenice, smrekov zavijač, Epinotia tedella, lokalna namnožitev, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1451; Prenosov: 882
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
25. Ekstravazacija protirakavih zdravil : [priročnik]Marjana Bernot, Simona Borštnar, Marijana Fortuna Lužar, Aleksandra Grbič, Simona Hotujec, Katarina Lokar, Tjaša Pečan Salokar, 2013, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: onkologija, tkiva, poškodbe, simptomi, diferencialna diagnostika, dejavniki tveganja, ukrepi, dokumentacija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 11.06.2020; Ogledov: 2073; Prenosov: 656
 Celotno besedilo (1,97 MB) |
26. Poškodbe v krajini - primer sanacije kamnolomov v SlovenijiGrega E. Voglar, 2020, strokovni članek Povzetek: Ljudje smo zaradi vse opaznejših posegov v prostor bolj kot doslej občutljivi za razvrednotenje videza okolja % poškodb v krajini. Razvrednotenje videza je vedno povezano z drugimi vrstami razvrednotenja, kot so razvrednotenje tal, gozda, rastlinstva, reliefa ipd. Zato je razumljiv negativen odnos ljudi do opaznih posegov v prostor (površinskih kopov), ki s seboj prinašajo tudi negativne vplive. Med take posege vsekakor sodijo tudi kamnolomi za pridobivanje različnih mineralnih surovin. Posebno izstopajoče razvrednotenje videza so opuščeni in delujoči nesanirani kamnolomi, kakršnih je v Sloveniji veliko. Kot rešitev za zunanji videz te nepovratne spremembe reliefa zaradi izkoriščanja/eksploatacije mineralnih surovin % tehničnega kamna dolomita predstavljamo vzorčni primer postopka tehnične in biološke sanacije etaž/brežin kamnoloma Soteska, ki leži na Dolenjskem. Investitor z upoštevanjem zahtev slovenske zakonodaje postopoma sanira kamnolom in v sprejemljivih mejah sprotno preprečuje negativen vpliv na okolje. Namen strokovnega članka je poudariti, da lahko tudi po končanem izkoriščanju mineralnih surovin s pravilno načrtovano sanacijo degradiranega prostora že v nekaj letih uspešno blažimo poškodbe v krajini, ki jih predstavljajo kamnolomi.
Ključne besede: kamnolomi, sanacija, degradirana območja, poškodbe v krajini, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 02.05.2020; Ogledov: 2771; Prenosov: 759
Celotno besedilo (618,95 KB) |
27. Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih talAnton Poje, Matevž Mihelič, Vasja Leban, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Varovanje in ohranjanje gozdnih tal je pomembno merilo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdna tla z visoko proizvodno sposobnostjo omogočajo mnogotere učinke in zagotavljajo nemoteno delovanje gozdnega ekosistema kot celote. Na raven proizvodne sposobnosti tal lahko pomembno vplivajo človekove aktivnosti pridobivanja lesa, katerih negativni vpliv si prizadevamo zmanjšati. Obstoječa gozdarska praksa, ki jo zasledimo v svetu, določa merila in kazalnike varovanja tal na osnovi obstoječega znanja. V Sloveniji trenutno nimamo jasno opredeljenega sprejemljivega obsega poškodovanosti gozdnih tal. V raziskavi smo zato gozdarske strokovnjake povprašali o merilih in kazalnikih, s katerimi se odločajo o sprejemljivi poškodovanosti gozdnih tal. Anketo, v kateri je sodelovalo 53 gozdarskih strokovnjakov iz različnih organizacij, smo izvedli oktobra 2018 na Pokljuki. V anketi smo strokovnjake povprašali o sprejemljivi poškodovanosti tal na dveh vzorčnih ploskvah ter merilih, uporabljenih za odločanje. Nadalje smo anketirance povprašali še o ukrepih za preprečevanje poškodb in o subjektih, zadolženih za prekinitev del ob ugotovitvi nesprejemljivega stanja. Rezultati raziskave kažejo na neenotnost pri odločanju o sprejemljivi poškodovanosti na izbranih ploskvah. Anketiranci so tla večinoma ocenjevali glede na vidne poškodbe in se o sprejemljivi poškodovanosti tal odločali večinoma na osnovi intuicije. Redki so jasno zapisali, na podlagi katerih (ustreznih) meril so ocenjevali sprejemljivo poškodovanost tal. Med merili sta izstopali globina kolesnic in delež poškodovane površine. Predvsem s prilagoditvijo časa izvedbe del lahko uspešno zmanjšamo poškodbe tal. Odgovori anketirancev kažejo, da so glavne definicije poškodovanosti, merila, kazalniki in referenčne vrednosti dvoumne, včasih tudi nerazumljive, ter da jih je za strokovno odločanje treba nujno dopolniti ali po potrebi spremeniti.
Ključne besede: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice
Objavljeno v DiRROS: 21.02.2019; Ogledov: 3435; Prenosov: 893
Celotno besedilo (399,07 KB) |
28. |
29. |
30. |
