1. |
2. |
3. Orkanski vetrovi v februarju poškodovali 7 – 8 milijonov kubikov okroglega lesa v državah Srednje EvropeŠpela Ščap, 2020, strokovni članek Ključne besede: okrogli les, veter, poškodbe lesa, gozdarstvo, gozdovi, Evropa, vetrolom, podlubniki
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 163; Prenosov: 55
 Celotno besedilo (2,66 MB) |
4. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-052 : vzorec št. 2022/00111 : namen testiranja: sum na: GlivaAna Brglez, Nikica Ogris, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, topol, Populus, sušenje, sušni stres, poškodbe listov
Objavljeno v DiRROS: 30.06.2022; Ogledov: 196; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-033 : vzorec št. 2022/00083 : namen testiranja: sum na: Glis glisAndreja Kavčič, Ana Brglez, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, gorski javor, Acer pseudoplatanus, evropski macesen, Larix decidua, mali sesalci, glodavci, miši, voluhar, sadike, poškodbe, veliki rjavi rilčkar, Hylobius abietis
Objavljeno v DiRROS: 02.06.2022; Ogledov: 259; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,12 MB) |
6. |
7. Poročilo o preskusu št.: LVG 2021-148 : opis vzorca:11895527: Tilia platyphyllos, cela rastlina, 11895510: Castanea sativa, cela rastlina, 11895503: Quercus, cela rastlina, 11895497: Acer, veja (z listi ali brez) ali poganjki, 11895480: Carpinus betulus, veja (z listi ali brez) ali poganjki, 11895473: Pinus, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: 11895527: sum na: Gliva, 11895510: sum na: Gliva, 11895503: sum na: Gliva, 11895497: sum na: Gliva, 11895480: sum na: Gliva, 11895473: sum na: GlivaNikica Ogris, Tašja Cvelbar, Špela Jagodic, Zina Devetak, Andreja Kavčič, Barbara Piškur, 2021, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, beli gaber, pravi kostanj, hrast, javor, bor, lipa, Tilia platyphyllos, Castanea sativa, Quercus, Acer, Carpinus betulus, Pinus, Fusarium Alternaria, Phomopsis, Paraphaeosphaeria, Dendrostoma leiphaemia, Epicoccum, Melanconiella chrysodiscosporina, Pissodes, Sydowia polyspora, Pestalotiopsis, poškodbe, bolezni
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 523; Prenosov: 187
Celotno besedilo (232,24 KB) |
8. |
9. Ocena ranljivosti gozdnih tal na zbijanje zaradi mehanizacije - preizkus in nadgradnja terenske metode blatne kepeAnton Poje, Primož Zore, Marjetka Suhadolc, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V zadnjih desetletjih se je pri gospodarjenju z gozdovi povečala uporaba težkih strojev, ki povzročajo zbijanje in spremembo morfologije tal. Ker je ranljivost tal na zbijanje močno odvisna od vrste tal in od trenutne vsebnosti vode v tleh, je za prakso velikega pomena hitra ocena primernosti razmer za uporabo mehanizacije. Članek tako obravnava hitre metode za določanje mehanskih lastnosti tal. Testirali smo metodo blatne kepe, ki smo jo nadgradili z oceno videza rok in odtisom rok med pripravo blatnih kep, meritvami vsebnosti vode in določanjem spodnje in zgornje meje plastičnosti tal. V raziskavo smo vključili pogoste talne tipe gozdnih rastišč v Sloveniji: pokarbonatna tla (eutric cambisol), distrična rjava tla (dystric cambisol) in hipoglej (eutric gleysol). Rezultati so pokazali, da se površina blatne kepe ob spustu na tla povečuje z vsebnostjo vode v vzorcu, sočasno pa se spreminjajo videz blatne kepe, umazanost in videz odtisa rok. Oceni videza in odtisa rok predstavljata dopolnitev obstoječe metode blatne kepe, lahko pa tudi njeno alternativo, saj ju lahko uporabimo samostojno. Z določitvijo spodnje in zgornje meje plastičnosti oziroma indeksa plastičnosti tal smo posredno ocenili tveganje za poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. S pomočjo kazalnikov stanja tal, kot so videz blatne kepe, umazanost rok in videz odtisa rok, lahko v praksi preprosto in hitro ocenimo trenutne razmere za delo in s tem preprečimo prekomerne poškodbe tal med gozdno proizvodnjo.
Ključne besede: gozdna proizvodnja, poškodbe tal, plastičnost tal, hitra metoda, okoljske razmere
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2020; Ogledov: 4324; Prenosov: 1313
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Naklon terena in poškodbe tal pri pridobivanju lesaAnton Poje, Martin Ziesak, Matevž Mihelič, Boštjan Hribernik, Vasja Leban, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Naklon terena v kombinaciji s fizikalnimi lastnostmi strojev potencialno vpliva na poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. V raziskavi smo z analizo globine kolesnic na dveh objektih ter analizo podatkov programa iFOS ugotavljali vpliv naklona vlak in sečnih poti na globino kolesnic. Poleg tega smo proučili medsebojni vpliv naklona in dejavnikov tal, kot so vlažnost tal ter delež humusa in skeleta, na dopustnost sečnje in spravila s sodobnimi tehnologijami z okoljskega vidika. Rezultati kažejo, da globina kolesnic v realnih razmerah narašča z naklonom prometnic, vendar pa ta vpliv ni statistično značilen. Na podlagi rezultatov ocenjujemo, da je z vidika poškodb tal gozdna proizvodnja brez večjih prilagoditev dopustna pri naklonih terena do 15 %. Po drugi strani pa lahko s prilagoditvami stroja, načina ter organizacije dela (npr. dela v ugodnih talnih razmerah, pri nizki vlažnosti tal, večjem deležu skeleta in humusa) gozdna proizvodnja poteka tudi na večjih naklonih terena.
Ključne besede: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1382; Prenosov: 441
Celotno besedilo (1,31 MB) |
