Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Vojaki se pri svojem delu srečujejo z različnimi opravili, med njimi tudi težjimi oziroma kompleksnimi, ki so že sama po sebi dejavnik tveganja za zdravje in tudi poškodbe. Zato je izjemno pomembno, da imajo optimizirane notranje dejavnike tveganja, kot je telesna pripravljenost, predvsem specifična telesna pripravljenost, vezana na izvajanje temeljnih, tudi bojnih opravil. Zato smo validirali nov bojnokondicijski test (BKT) telesne in bojne pripravljenosti pripadnikov in pripadnic SV različne starosti. Zasnovali smo BKT, ki je bil usmerjen v vrednotenje telesnih sposobnosti in bojne učinkovitosti delovanja pripadnikov SV, predvsem logistično podporo bojnim enotam. BKT je opravilo 752 pripadnikov in 100 pripadnic SV avgusta/septembra 2022. Pri tem nismo zabeležili nobene poškodbe. Merili smo čas dokončanja BKT ter analizirali povprečne vrednosti, 5., 10., 20., 30., 40., 60., 70., 80., 90. in 95. percentil, ločeno po spolu ter starostnih razredih 20–30 let, 30–40 let, 40–50 let in nad 50 let. Ugotovili smo, da se moškim s starostjo podaljšuje čas BKT in tudi njegova variabilnost. Ženske dosegajo od starosti neodvisne rezultate, variabilnost rezultatov pa se s starostjo zmanjšuje. Predlagali smo interpretacijo doseženega rezultata v eno izmed kategorij: zelo slabo, slabo, povprečno, dobro in odlično. BKT je preprost in veljaven test telesne in bojne pripravljenosti za oba spola ter vse starostne skupine pripadnikov in pripadnic SV.
Ključne besede: bojno-kondicijski testi, pripravljenost, vzdržljivost, normativne vrednosti, zdravje, poškodbe
Objavljeno v DiRROS: 19.05.2025; Ogledov: 183; Prenosov: 93
Celotno besedilo (6,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Kakovostno naravno pomlajevanje je ključno za sonaravno gospodarjenje, a ker gozdna inventura ne zagotavlja dovolj informacij, smo v letu 2023 izpeljali dodatno vzorčenje mladovja na mreži stalnih vzorčnih ploskev na Pahernikovi posesti. Ugotovili smo sprejemljive povprečne gostote mladja pod 130 cm višine s 15.924 osebki ha-1, mejno zadovoljive gostote mladovja nad 130 cm višine in s premerom < 5 cm z 994 osebki ha-1 in nizke gostote za mladovja med 5 in 10 cm premera z 276 osebki ha-1. Vse mladovje je v poprečju zastiralo 24 % površine tal, pritalna vegetacija pa 11 %. Razlike v gostotah in zastiranju mladovja med nadmorskimi višinami in prostorsko ločenimi deli posesti niso bile izrazite. V mladovju je prevladovala smreka (38 %), sledili sta jelka (32 %) in bukev (26 %). Visok delež jelke je bil na račun visokih gostot v višinskem razredu do 20 cm. V višjih razredih je bilo jelke vse manj, objedenost po rastlinojedi divjadi je bila intenzivnejša. Povprečno objedanje mladja do 1,3 m je znašalo 33 %, jelke pa 39 %. Izpeljana inventarizacija in analiza mladovja nakazujeta možnosti izboljševanja gozdne inventure.
Ključne besede: gostota in zmes drevesnih vrst, veliki rastlinojedi parkljarji, poškodbe mladovja, smrekovo-jelovo-bukovi gozdovi, jelovja, gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 30.12.2024; Ogledov: 1193; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,50 MB)

Povzetek: V letu 2023 − eno leto po obsežnem požaru na Goriškem Krasu, ki je divjal julija leta 2022 − smo na izbranih gozdnih vzorčnih ploskvah popisali zeliščno, grmovno in drevesno vegetacijo in analizirali tla do globine 10 cm. Ploskve smo izbrali na lokacijah stalnih vzorčnih ploskev ZGS z različno stopnjo poškodovan osti zaradi požara. Na izbranih ploskvah smo skupno popisali 260 vrst praprotnic in semenk. V drevesni plasti smo popisali trinajst vrst (enajst domorodnih in dve tujerodni), v grmovni plasti trideset, v zeliščni pa 255. V drevesni plasti so bili najpogostejši mali jesen, črni gaber in črni bor, v grmovni mali jesen, navadni ruj in robide. V zeliščni plasti smo med drugimi popisali tudi devetnajst drevesnih vrst, ki so pomembna zasnova pri naravni obnovi požganega gozda na Krasu; najpogostejša sta bila črni gaber in rešeljika. Gradient poškodovanosti po požaru se jasno kaže v večini vegetacijskih in talnih spremenljivk. Statistično značilne razlike med skupinami ploskev z različno stopnjo poškodovanosti smo ugotovili za šest parametrov: pH-vrednosti in vsebnosti žvepla v organskem delu tal, zastiranje drevesne plasti, zastiranje mahov, število vrst v spodnji drevesni plasti, število vrst zeliščne plasti. Na ploskvah smo prepoznali devet (ter še tri vrste na požarišču zunaj ploskev) invazivnih ali potencialno invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; med drevesnimi sta bila najpogostejša robinija in visoki pajesen. Študija pomembno prispeva k razumevanju razvoja vegetacije, pomlajevanja ključnih drevesnih vrst in poškodb gozdnih tal v inicialni fazi po obsežnem požaru.
Ključne besede: gozdna vegetacija, poškodbe tal, gozdni požar, drevesne vrste, pestrost vrst, invazivne rastlinske vrste, Kras, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2024; Ogledov: 1033; Prenosov: 394
Celotno besedilo (1,33 MB)

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Quercus ilex, črni hrast, črničevje, mehanske poškodbe
Objavljeno v DiRROS: 04.04.2024; Ogledov: 846; Prenosov: 264
Celotno besedilo (1,13 MB)

Ključne besede: varstvo gozdov, poškodbe gozdov, ujme
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 978; Prenosov: 331
Celotno besedilo (230,30 KB)