21. Zdravljenje bolnikov z lokoregionalno napredovalim rakom pljučEva Ćirić, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V skupino bolnikov z lokoregionalno napredovalim rakom pljuč (LRNRP) uvrščamo bolnike
brez oddaljenih hematogenih zasevkov in s prisotnimi zasevki v regionalnih bezgavkah ter
tiste z bodisi velikimi primarnimi tumorji ali pa takšnimi, ki vraščajo v pomembne torakalne
organe. Pred pričetkom zdravljenja je zelo pomembna dobro opravljena diagnostika, ki
zanesljivo opredeli TNM stadij bolezni. LRNRP je pri bolnikih v dobrem stanju zmogljivosti
in brez komorbiditet, ki pomembneje okvarjajo organe, potencialno ozdravljiva bolezen, če
le obseg bolezni ni prevelik. Pri takih bolnikih se tako odločamo za radikalno zdravljenje,
ki lahko vključuje kirurgijo, obsevanje in različne vrste sistemskega zdravljenja, kot
so kemoterapija, imunoterapija ter tarčna zdravila. Pri bolnikih, pri katerih radikalno
zdravljenje ni možno, prihaja v poštev sistemsko zdravljenje kot pri metastatskih bolnikih
in/ali paliativno obsevanje. Zdravljenje bolnikov z drobnoceličnim LRNRP se razlikuje od
zdravljenja bolnikov z nedrobnoceličnim LRNRP predvsem v tem, da nikoli ne vključuje
kirurgije, da od sistemskega zdravljenja v poštev prihaja le kemoterapija ter v tem, da se
po uspešno zaključenem zdravljenju s kemoradioterapijo odločamo še o profilaktičnem
obsevanju celotnih možganov, saj drobnocelični rak pljuč zelo pogosto zaseva v možgane
Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (97,53 KB) |
22. Zdravljenje bolnikov v zgodnjem stadiju bolezni : stereotaktično obsevanjeKarmen Stanič, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Stereotaktično obsevanje je natančno obsevanje, pri katerem je doza vsakega posameznega
obsevanja in skupna doza zelo visoka, skupno število pa ne presega osem obsevanj. Doza in
število frakcij sta odvisna od lege in velikosti tumorja. Na ta način obsevamo inoperabilne
bolnike z zgodnjim pljučnim rakom ali tiste, ki operacijo odklonijo. SBRT tehnika omogoča
le obsevanje tumorjev, ki so med obsevanjem vidni, ne obsevamo pa ultra-centralno ležečih
tumorjev in tistih, ki vraščajo v mediastinalne strukture. V Sloveniji obsevamo s SBRT tehniko
od leta 2016. Raziskave kažejo, da lokalne kontrole po 5 letih znašajo preko 90 %, celokupna
preživetja pa so po petih letih nekoliko slabša kot za bolnike, ki so operabilni.
Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 283; Prenosov: 62
Celotno besedilo (97,53 KB) |
23. Nujna stanja pri pljučnem rakuJasna But-Hadžić, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Bolniki s pljučnim rakom zelo pogosto obiščejo urgentno ambulanto zaradi nenadno nastalih
ali hitro napredujočih težav, ki so lahko neposredno ali posredno povezani z maligno
boleznijo. Hudi simptomi so lahko znak življenjsko ogrožajočih stanj in zahtevajo takojšnje
nujno ukrepanje (emergency) ali pa kažejo na t. im. neodložljiva stanja (urgency), ki jih lahko
obravnavamo hitro, včasih tudi v domačem okolju, ambulantno ali na sekundarnem nivoju.
Pravih nujnih stanj, ki potrebujejo takojšnje ukrepanje, je malo, < 5 odstotkov vseh obiskov
v urgentni ambulanti.
Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 268; Prenosov: 52
Celotno besedilo (116,49 KB) |
24. Pljučni rak - nacionalni problemMartina Vrankar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Breme pljučnega raka v Sloveniji v zadnjem desetletju ostaja nacionalni problem. Incidenčna
stopnja se je pri moških sicer ustalila v zadnjih nekaj desetletjih, podatki pri ženskah pa
kažejo na strm porast incidence v zadnjem desetletju, saj vsako leto zboli za skoraj 6 % več
žensk. Kar dobra polovica bolnikov s pljučnim rakom ima ob diagnozi razsejan pljučni rak, ki
ga kljub sodobnim načinom zdravljenja ne moremo pozdraviti. Po umrljivosti je pljučni rak
pri moških in pri ženskah na prvem mestu. Vsako peto smrt zaradi raka pripišemo pljučnemu
raku. Petletno preživetje bolnikov, zbolelih v obdobju 2015–2019, je bilo 19,5 %, bolnic pa
26,4 %. Izzivi v prihodnosti so v zgodnejšem odrivanju pljučnega raka. Raziskave so pokazale,
da lahko presejanje pljučnega raka zniža umrljivost za 20 %, saj omogoča odkrivanje zgodnjih
oblik raka. V presejalni program pljučnega raka morajo biti vključeni učinkoviti programi za
opuščanje kajenja, prav tako pa je potrebno intenzivirati aktivnosti primarne preventive.
Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 258; Prenosov: 152
Celotno besedilo (149,13 KB) |
25. Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v SlovenijiMojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.
Ključne besede: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 487; Prenosov: 163
Celotno besedilo (197,67 KB) |
26. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2020, strokovni članek Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 22.09.2020; Ogledov: 1849; Prenosov: 693
Celotno besedilo (1,37 MB) |
27. Pogovor o zdravilu brigatinib : vodnik vašega zdravljenjaMojca Unk, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: kemoterapija, onkološka zdravila, nedrobnocelični pljučni rak
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2020; Ogledov: 1685; Prenosov: 449
Celotno besedilo (403,71 KB) |
28. Vodnik za bolnike z nedrobnoceličnim pljučnim rakom v stadiju IIIMartina Vrankar, Karmen Stanič, 2019, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak pljuč, nedrobnocelični pljučni rak, imunoterapija, zdravljenje, kemoradioterapija
Objavljeno v DiRROS: 28.05.2020; Ogledov: 1681; Prenosov: 554
Celotno besedilo (487,60 KB) |
29. |
30. |
