1. Arhivsko gradivo za preučevanje koroškega problema po prvi svetovni vojni v Britanskem državnem arhivuGorazd Bajc, Janez Osojnik, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: Cilj prispevka je prikazati problematiko arhivskega gradiva, ki ga Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu hrani o preučevanju dogajanja na južnem delu dežele Koroške po prvi svetovni vojni, in sicer od konca vojne do izvedbe koroškega plebiscita 10. oktobra 1920. Avtorja podajata kratek opis zgoraj navedenega dogajanja, nato pa predstavita arhivske fonde in enote, uporabne pri raziskavi koroškega vprašanja. Ugotavljata, da je arhivskega gradiva precej in da je zelo dobro ohranjeno.
Ključne besede: Britanski državni arhiv, Koroška, koroški plebiscit, 1918-1920
Objavljeno v DiRROS: 06.08.2026; Ogledov: 259; Prenosov: 119
 Celotno besedilo (975,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pregled slovenskih virov o plebiscitu 1990Janez Osojnik, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Cilj prispevka je prikazati dostopnost gradiva za preučevanje plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, izvedenega 23. decembra 1990. Pri tem smo se osredotočili na gradivo, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, in tisto, ki je raziskovalcem dostopno v obliki objavljenih arhivskih virov, dnevniških in spominskih zapisov ter na spletu. Avtor najprej na kratko predstavi širši kontekst dogajanja v zvezi s plebiscitom, nato pa predstavi arhivsko gradivo, uporabno pri raziskovanju omenjenega glasovanja.
Ključne besede: Arhiv Republike Slovenije, plebiscit, 1990, Republika Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2026; Ogledov: 208; Prenosov: 114
Celotno besedilo (638,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Demosova plebiscitna pobuda : analiza spominske literature in dogajanje konec oktobra in v začetku novembra 1990Janez Osojnik, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi spominske literature, arhivskega gradiva, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, slovenskega časopisja in najbolj relevantne znanstvene literature članek obravnava Demosovo plebiscitno pobudo, ki je rezultirala v izvedbi glasovanja o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990. V ta namen je avtor primerjal in kritično analiziral dostopne podatke o nastanku plebiscitne pobude in o dogajanju na sicer dva dneva trajajočem sestanku Demosovega poslanskega kluba 9. novembra 1990, ko je ta podprl izvedbo plebiscita. Na podlagi tega je avtor poskušal rekonstruirati takratno dogajanje.
Ključne besede: zgodovina, Slovenija, plebiscit, 1990, osamosvojitev, sestanek v Poljčah
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 142
Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Prispevek k poznavanju idej o izvedbi ljudskega glasovanja za večjo suverenost/samostojnost Slovenije (1945-1985)Janez Osojnik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek na podlagi analize objavljenih virov in relevantne znanstvene literature obravnava ideje o izvedbi ljudskega glasovanja (plebiscita), ki so se v obdobju od konca druge svetovne vojne do druge polovice 80. let porajale v okviru razmišljanj o slovenski narodni politiki zlasti v slovenski emigraciji; razmišljanj o večji suverenosti oziroma samostojnosti Slovenije. Članek tako išče izvore premišljevanj, ki so naposled rezultirala v izvedbi plebiscita 23. decembra 1990, ki je legitimiral slovensko pot v samostojnost.
Ključne besede: plebiscit, slovenska narodna politika, emigracija, 1945–1985, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2026; Ogledov: 196; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Pogled britanske diplomacije na slovenske secesionistične težnje ob koncu osemdesetih let in na slovenski plebiscitJanez Osojnik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek na podlagi analize neobjavljenih arhivskih virov, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu, in najbolj relevantne znanstvene literature obravnava pogled britanske diplomacije na zaznavanje odcepitvenih tendenc v Republiki Sloveniji med letoma 1988 in 1990 ter na plebiscit, izvedenim 23. decembra 1990. Britanska diplomacija je izpostavljala slovensko naklonjenost decentralizaciji Jugoslavije in njenemu preoblikovanju na konfederalni osnovi, s čimer je simpatizirala tudi sama. Jeseni 1990 je britanska zunanja politika poznala osnovne informacije o obeh plebiscitnih pobudah, a jima ni posvečala pretirane pozornosti. Aktivnosti v Republiki Sloveniji je obravnavala v kontekstu dogajanja v jugoslovanski državi.
Ključne besede: plebiscit, diplomacija, Velika Britanija, Slovenija, razpad Jugoslavije
Objavljeno v DiRROS: 12.06.2026; Ogledov: 233; Prenosov: 185
Celotno besedilo (1,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Podoba generala Maistra v nemškokoroški propagandni publicistikiTeodor Domej, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Podoba generala Maistra v nemškokoroški propagandni publicistiki let 19181920 je vseskozi negativna. Članek ne obravnava le dve leti mejnega spora med Jugoslavijo in Avstrijo po razpadu Avstro-Ogrske, temveč tudi njegovo dolgo predzgodovino od leta 1848, ko je nastala doktrina o nedeljivosti Koroške. Značilnost Koroške v zadnjem obdobju habsburške monarhije je neuravnovešen položaj prebivalstva slovenskega in nemškega jezika. Glavna osnova prispevka so članki v koroških nemških časopisih in v dveh izrazito propagandnih glasilih nemškokoroškega tabora (Kärntner Landsmannschaft, Koroško Korošcem), ki obravnavajo generala Maistra.
Ključne besede: Koroška, narodnostni konflikt, mejni konflikt, agitacija, koroški plebiscit
Objavljeno v DiRROS: 17.02.2026; Ogledov: 564; Prenosov: 414
Celotno besedilo (2,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Slovenski duhovniki v času pred koroškim plebiscitomBogdan Kolar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Slovenski duhovniki, ki so delovali predvsem v južnem delu škofije Krka/ Celovec, so bili že v času prve svetovne vojne podvrženi različnim oblikam pritiska. Proti njim so bili pripravljeni sodni postopki. Prispevek kaže, kakšno vlogo so duhovniki imeli v času pred plebiscitom, saj so bili v dveh letih tesno vpeti v dogajanje in so domala enoglasno podpirali odločitev, da bi plebiscitarno področje postalo del nove južnoslovanske države. To jim je prineslo veliko nasprotovanje in celo grožnje s strani nemško usmerjenega prebivalstva in državnih struktur. Naklonjen jim ni bil niti krajevni škof. Več duhovnikov je imelo možnost, da so sodelovali v mednarodnem političnem prostoru. Poleg uradnih dokumentov ima veliko zgodovinsko vrednost memoarska literatura in župnijske kronike na plebiscitarnem ozemlju.
Ključne besede: Koroška, plebiscit, duhovščina, župnije, narodnostno sovraštvo
Objavljeno v DiRROS: 02.02.2026; Ogledov: 535; Prenosov: 312
Celotno besedilo (3,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vzdušje poplebiscitnih dni : kratek vpogled v medijsko poročanje na prelomu med letoma 1990 in 1991Jelka Piškurić, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek ponuja pregled širšega družbenega ozračja od plebiscita do prvih dni leta 1991, ko je bilo dokončno jasno, da je za
Slovenijo edina možna rešitev odhod iz Jugoslavije. Čeprav je
bilo še slišati posamezne glasove, ki so dopuščali možnost konfederacije, se je stanje v državi na političnem in gospodarskem
področju tako poslabšalo, da je morala Slovenija misliti predvsem
na zaščito lastnih interesov. Avtorica na podlagi časopisnih virov
predstavi vzdušje, ki je vladalo v Sloveniji. Kljub nekaterim razhajanjem je plebiscitni čas poenotil Slovence, kar se je pokazalo
tudi v visoki udeležbi na plebiscitu in visokem odstotku glasov
za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Politiki,
ne glede na strankarsko pripadnost in medsebojna nesoglasja, pa
so se zavedali, da je treba takoj po plebiscitu začeti z ukrepi za
njegovo izvedbo ter utrditi položaj Slovenije v pogajanjih z zvezo
in drugimi republikami.
Ključne besede: Slovenija, zgodovina, 1990-1991, plebiscit, samoodločba, osamosvojitev, medijsko poročanje
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 713; Prenosov: 282
Celotno besedilo (1,95 MB) |
9. Ob spominih Francija Heinriharja o bojih za severno mejoIvo Jevnikar, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Predvojni podjetnik Franc (Franci) Heinrihar ml. (1897–1988)
je v emigraciji v Bocnu (na Južnem Tirolskem) leta 1970 napisal
kratke, a podrobne in kritične spomine na udeležbo v bojih za
severno mejo v letih 1918 in 1919. Z bratom Vinkom je bil na čelu
prve skupine 19 prostovoljcev, ki so prešli Karavanke. V spremni
besedi in opombah pa so med drugim podatki o avtorju, ki je bil
med vojno v štabu slovenskih četnikov kot finančni poverjenik,
in njegovi družini.
Ključne besede: Franc Heinrihar ml., Alfred Lavrič, Lojze Ude, zgodovina, prva svetovna vojna, boji za severno mejo, Koroška, koroški plebiscit, slovenski četniki, spomini, biografije, 1918/1919
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 851; Prenosov: 309
Celotno besedilo (1,67 MB) |
