Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (plazovi) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Climate change increases the number of landslides at the juncture of the Alpine, Pannonian and Mediterranean regions
Mateja Jemec Auflič, Nejc Bezak, Ela Šegina, Peter Frantar, Stefano Luigi Gariano, Anže Medved, Tina Peternel, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: During the next few decades, changes in rainfall frequency and magnitude are expected to have major impacts on landscape evolution, social, and economic aspects of human society. We focus on seasonal rainfall variations by the end of the twenty-first century to define affected landslide-prone areas, future landslide alerts and the impact of landslides on landscape development in the juncture of the Alpine, Pannonian, and Mediterranean region. A moderate and a worst-case climate scenario from CMIP5 global climate simulations were considered to determine the impact of rainfall on the two most common types of landslides in region, shallow and deep-seated landslides. The observed changes in the occurrence of shallow landslides are significant, especially in the winter months, where we can expect more landslide-prone areas compared to the baseline period. Shallow landslides will have a greater impact on the landscape in spring and summer than deep-seated landslides, especially in vineyards.
Ključne besede: podnebne spremembe, zemeljski plazovi
Objavljeno v DiRROS: 04.01.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

2.
Opredelitev gozdnih območij s poudarjeno zaščitno funkcijo
Matjaž Guček, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izdelali smo model določanja območij s poudarjeno zaščitno funkcijo glede na vrste naravnih nevarnosti in škodni potencial in ga na območju gozdnogospodarskih enot Tržič in Jezersko preverili za dve vrsti naravnih nevarnosti - padajoče kamenje in skale (v nadaljnjem besedilu padajoče kamenje) ter snežne plazove. Območja s poudarjeno zaščitno funkcijo smo določili na podlagi: 1) modeliranja območij ogroženosti, ki zajemajo območja sproščanja in premeščanja padajočega kamenja ter snežnih plazov, 2) podatkov o stavbah, naseljih in infrastrukturi in 3) maski gozdne površine. Zbirke prostorskih podatkov smo analizirali s programi MapInfo 10.5, ArcGIS 10.0 in 3D modelom trenja Conefall. Z modeliranjem smo določili območje s poudarjeno zaščitno funkcijo na površini 625 ha, od tega je večji del določen zaradi nevarnosti padajočega kamenja (44 %), nekoliko manjši pa zaradi snežnih plazov (27 %), 29 % te površine pa ogrožajo padajoče kamenje in snežni plazovi. Na pretežni površini gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo (65 %) je stopnja ogroženosti velika. Naši rezultati kažejo na znatno podcenjenost uradnih podatkov o površinah gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo.
Ključne besede: modeliranje, skalni podori, naravne nevarnosti, zaščitni gozdovi, neposredna zaščitna funkcija, plazovi, Karavanke, padajoče kamenje, padajoče skale, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 4788; Prenosov: 3354
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vpliv talnih lastnosti na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji
Črt Šuštar, Milan Kobal, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na podlagi baze Uprave RS za zaščito in reševanje smo analizirali, kako različni talni dejavniki (globina, organska snov, tekstura, sposobnost tal za zadrževanje vode ter razred/tip tal) vplivajo na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji. Sloje smo analizirali v programskem okolju GIS. Na osnovi statističnega %2 testa homogenosti smo ugotovili statistično značilen vpliv vseh talnih lastnosti, vključenih v analizo. Glede na globino tal se plazovi statistično značilno pogosteje od pričakovanega pojavljajo na tleh, globine 0%70 cm, glede na povprečno organsko snov gornjega horizonta tal na slabo in srednje humoznih tleh, glede na teksturo tal v razredih srednje težkih ter srednje težkih in težkih tal, glede na efektivno poljsko kapaciteto pa v srednjem razredu (80%150 mm). V primeru talnih tipov smo ugotovili, da je matična podlaga eden izmed glavnih vplivnih dejavnikov. V prihodnje predlagamo uporabo analiziranih talnih dejavnikov pri izdelavi kart verjetnosti za pojavljanje zemeljskih plazov, ki bi bile podlaga za izločanje varovalnih gozdov, ki ščitijo pred zemeljskimi plazovi.
Ključne besede: zemeljski plazovi, varovalni gozd, talni dejavniki, kataster zemeljskih plazov, pedološka karta
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2018; Ogledov: 3603; Prenosov: 723
.pdf Celotno besedilo (613,59 KB)

4.
Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi : primer ruske ceste pod Vršičem
Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Cesto na Vršič ogrožajo snežni plazovi, gozdovi nad njo pa opravljajo zaščitno in varovalno funkcijo pred njimi. Analizirali smo potencialno ogroženost dela ceste in gozda nad njo, opravili presojo zaščitne funkcije gozda pred snežnimi plazovi ter določili smernice in ukrepe za nadaljnji razvoj gozda in krepitev njegovega varovalnega učinka. Na objekt raziskave smo postavili mrežo 21 raziskovalnih ploskev. Po modificirani metodi NaiS (Frehner in sod., 2005) smo izločili in opisali sestoje ter primerjali njihovo dejansko stanje s ciljnim, ki zagotavlja zaščito pred snežnimi plazovi. Glede na naklon in pokritost z gozdom smo naredili karto, ki kaže najbolj ogrožena območja pred snežnimi plazovi. Ugotovili smo, da noben sestoj ne zagotavlja popolne in trajne zaščitne funkcije. Največji problem sta pomlajevanje in zagotavljanje raznomerne strukture sestojev. Najpomembnejše smernice za nadaljnji razvoj gozda so pospeševanje raznomerne in raznodobne strukture, zagotavljanje pomladka, vzgoja čim večjega števila nosilcev stabilnosti ter zagotavljanje dobre vitalnosti in zadostne gostote dreves.
Ključne besede: varovalni gozdovi, varovalna funkcija gozdov, zaščitna funkcija gozdov, snežni plazovi, upravljanje varovalnih gozdov, smernice za upravljanje z gozdovi, gojenje varovalnih gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4661; Prenosov: 2230
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

5.
Snežni plazovi : 2. del : ustalitveni objekti za vezanje snega na pobočjih
Jože Pintar, 1968, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: snežni plazovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2598; Prenosov: 626
.pdf Celotno besedilo (7,30 MB)

6.
Erozija tal - hudournik - plazovi : začasne smernica za sestavo vodnogospodarskih podlog
Jože Pintar, 1969, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: plazovi, hudourniki, erozija tal
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2615; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (15,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh