1. |
2. Izbira stanovanjske lokacije ter vloga mobilnosti, družbenogospodarskih dejavnikov in namenske rabe prostora v pakistanskem mestu HafizabadAtif Bilal Aslam, Houshmand E. Masoumi, Nida Naeem, Mohammad Ahmad, 2019, izvirni znanstveni članek Ključne besede: stanovanjska politika, mobilnost, bivalno okolje, kraj bivanja, regionalno planiranje, Hafizabad, Pakistan
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 407; Prenosov: 243
 Celotno besedilo (428,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Vzorci zasedbe prostora za potrebe sprostitve in rekreacije v obmestnem prostoru : primer Jezero pri Podpeči, SlovenijaBarbara Goličnik Marušić, Nevenka Mihevc, Manca Dremel, 2019, izvirni znanstveni članek Ključne besede: obmestni prostor, zelene površine, rekreacija, prostorsko planiranje, zelena infrastruktura
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 450; Prenosov: 239
Celotno besedilo (492,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Pravica do javnih mestnih prostorov v Sarajevu : prostori, ki pripadajo vsem, nekaterim, komur koli ali nikomur?Dina Šamić, Nermina Zagora, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Razni družbenopolitični in gospodarski dejavniki so postopno povzročili obsežno zanemarjanje, propadanje, zlorabo in izgubo javnih prostorov v Sarajevu. Navzkrižje zasebnih in javnih interesov je na mestu pustilo dejanske sledi in v takih okoliščinah se zdi Lefebvrov koncept pravice do mesta še toliko pomembnejši. Z vidika sodobnega urbanega razvoja Sarajeva se navedena pravica nanaša na pravico do oblikovanja, uporabe, ponovne uporabe in ponovne aktivacije zanemarjenih skupnih prostorov v mestu. Kot je razvidno že iz naslova članka, je ključno vprašanje, s katerim se avtorici ukvarjata, komu javni prostor sploh pripada. V raziskavi najprej določita ključne težave, povezane s propadanjem javnih prostorov, nato pa ovrednotita prevladujoče načrtovalske pristope in občasne pobude od spodaj navzgor. Predpostavljata, da so razpršenost in pomanjkanje ustreznih geoprostorskih podatkov o javnih prostorih ter nesoglasja med glavnimi deležniki med ključnimi vzroki proučevanega problema. Predstavili sta tudi metodologijo za uvedbo obsežne, prosto dostopne interaktivne geoprostorske podatkovne zbirke kot platforme za strateško načrtovanje, oblikovanje, razvoj in vzdrževanje javnih mestnih prostorov.
Ključne besede: javni prostor, mestni prostor, strateško planiranje, geoprostorski podatki, podatkovne zbirke, Sarajevo
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 409; Prenosov: 220
Celotno besedilo (554,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vizije prihodnosti mest : primerjalna analiza strateškega urbanističnega načrtovanja v slovenskih in hrvaških mestihSaša Poljak Istenič, Valentina Gulin Zrnić, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mesta se zaradi prenaseljenosti, onesnaževanja, hrupa ter drugih ekoloških in družbenih problemov spoprijemajo s čedalje slabšo kakovostjo urbanega življenja, kar zahteva učinkovito načrtovanje njihove prihodnosti. Urbane vizije kot vidik strateškega načrtovanja so lahko izhodišče za radikalno preobrazbo načina, na katerega se kraji razvijajo v mesta prihodnosti, ki uspešno rešujejo trenutne izzive. Članek, ki izhaja iz antropologije prihodnosti in načrtovanja, analizira, kako si mesta zamišljajo svojo prihodnost in kako jo upovedujejo. Primerja vizije osmih slovenskih in hrvaških mest – Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice in Zagreba, Reke, Kutine in Hvara – ter ugotavlja, kako ta razumejo koncept trajnostnega razvoja in upoštevajo njegova načela (gospodarska, okoljska, družbena in kulturna trajnostnost). Diskurzivna analiza razkriva, da vizije pogosto ostajajo deklarativne, z nedefiniranimi elementi trajnostnosti in vrednotami ter da pogosto uporabljajo urbane danosti oziroma naravne in kulturne vire za svoje cilje. Da bi mesta dosegla boljše sodelovanje prebivalcev v soustvarjanju mest prihodnosti, bi vizije morale biti predvsem dolgoročnejše in bolj navdihujoče.
Ključne besede: mesta, urbanistično planiranje, urbanizem, vizije mest, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 467; Prenosov: 248
Celotno besedilo (176,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Prostorska analiza dostopnosti javnega potniškega prometa v SlovenijiJernej Tiran, Nika Razpotnik Visković, Matej Gabrovec, Simon Koblar, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizira dostopnost javnega potniškega prometa ( JPP) v Sloveniji glede na oddaljenost postajališč od prebivališč in pogostnost voženj. S povezovanjem podatkov iz Centralnega registra prebivalcev in podatkov o ponudbi JPP smo z geografskim informacijskim sistemom izračunali delež prebivalstva, ki živi v 500- in 1000-metrski oddaljenosti od postajališč z zadevnim številom dnevnih voženj. Avtorji so analizirali prostorske razlike v dostopnosti do postajališč JPP, na podlagi podatkov o gostoti prebivalstva so prepoznali glavne vrzeli v ponudbi JPP in analizirali razmeščanje novejše poselitve v navezavi na današnje omrežje JPP. Ugotovili so, da je dostopnost JPP v državi glede na 1000-metrsko oddaljenost od postajališč razmeroma zadovoljiva, glede na 500-metrsko oddaljenost od postajališč pa je zadovoljiva le na večini urbanih območij. Obsežna območja nimajo ustreznega dostopa do postajališč JPP, kar je zlasti na podeželju posledica majhne gostote prebivalstva, večje vrzeli v ponudbi pa se pojavljajo na območjih suburbanizacije, ki so nastala zunaj koridorjev JPP. Med letoma 2004 in 2020 so avtorji na območjih z najboljšo dostopnostjo JPP prepoznali trend nižje demografske rasti od slovenskega povprečja, na območjih največje rasti prebivalstva in intenzivne stanovanjske gradnje pa se je poselitev le delno umeščala v bližino omrežja JPP. To potrjuje domnevi o nedoslednem upoštevanju veljavnih prostorskih strateških aktov ter o nizki stopnji integracije prometnega in prostorskega načrtovanja.
Ključne besede: prometna geografija, dostopnost, mobilnost, javni potniški promet, poselitev, prostorsko planiranje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 403; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Urbanistična politika po pandemiji COVID-19 : izbrani vidikiMaciej J. Nowak, Paulina Legutko-Kobus, Ayyoob Sharifi, Amir Reza Khavarian-Garmsir, Artur Hołuj, 2024, ni določena Ključne besede: urbanizem, urbanistično planiranje, prostorska politika, pandemije, COVID-29
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 689; Prenosov: 415
Celotno besedilo (232,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
