Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (paliativna nega) .

11 - 14 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Umirajoči bolnik in njegova družina
Doroteja Omerzu-Simič, 1994, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: paliativna oskrba, nega, družina, umirajoči, svojci
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 1757; Prenosov: 512
.pdf Celotno besedilo (170,06 KB)

12.
Predstavitev hospica Sv. Krištofa v Londonu
Klavdija Vratanar, 1994, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: paliativna oskrba, nega, medicinske sestre, umirajoči, hospici, Anglija
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 1836; Prenosov: 515
.pdf Celotno besedilo (168,28 KB)

13.
Oskrba bolnika ob koncu življenja
Jernej Benedik, 2011, strokovni članek

Povzetek: Oskrba bolnika ob koncu življenja skuša doseči dva cilja: bolniku omogočiti najboljšo kakovost življenja (umiranja) in poskrbeti za svojce. Za pravilno in pravočasno izvajanje je ključna prava ocena bolnikovega preživetja. Nepaliativni pristop pri oskrbi ob koncu življenja vodi v medicinsko neučinkovito zdravljenje in povečuje bolnikovo trpljenje. Obravnava simptomov je podobna kot v zgodnejših obdobjih paliativne oskrbe. Poseben izziv predstavlja zdravljenje z zdravili. Oskrba se nadaljuje tudi po bolnikovi smrti.
Ključne besede: umiranje, onkologija, terminalni bolnik, oskrba bolnika, paliativna nega
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3302; Prenosov: 788
.pdf Celotno besedilo (290,17 KB)

14.
Poraba zdravil v zadnjih šestih dneh življenja in njihova finančna ocena
Petra Tavčar, Jožica Červek, Branko Zakotnik, Tanja Ravnjak, Polona Mlakar, Boštjan Zavratnik, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Paliativna oskrba prinaša neozdravljivo bolnim mnoge prednosti. V zadnjih dnevih pred smrtjo se lahko pojavi 5 najpogostejših simptomov (bolečina, slabost in bruhanje, nemir in zmedenost, dispneja, povečan izloček dihalnih poti), ki jih blažimo z vnaprej predpisanimi zdravili. Namen retrospektivne raziskave je bil ugotoviti razlike v porabi zdravil v zadnjih 6 dnevih med bolniki v paliativni oskrbi, ki jih je vodil tim za paliativno oskrbo, in bolniki, ki so bili vodeni na drugih oddelkih Onkološkega inštituta in paliativni tim v njihovo oskrbo ni bil vključen (kontrolna skupina). V vsaki skupini je bilo po 25 bolnikov; skupini sta bili primerljivi glede na mesto primarnega tumorja in starost bolnikov. Ugotovili smo, da je večina bolnikov v obeh skupinah prejemala močne opioide, druga zdravila za blaženje simptomov (haloperidol, midazolam, deksametazon, butilskopolamin, metoklopramid) pa je prejelo več bolnikov v paliativni oskrbi. Bolniki v paliativni oskrbi so v povprečju prejeli 10 različnih zdravilnih učinkovin, v kontrolni skupini pa 14. Stroški za zdravila so bili 2,7-krat manjši v skupini bolnikov, vključenih v paliativno oskrbo, in so znašali 15 € na bolnika na dan, medtem ko so za bolnika v kontrolni skupini znašali 42 € na dan. Razlika v stroških je bila predvsem posledica nepotrebnega predpisovanja nizkomolekularnih heparinov, sistemskih antibiotikov in antimikotikov ter parenteralne prehrane.
Ključne besede: zdravila, paliativna nega, paliativna oskrba, stroški
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3248; Prenosov: 766
.pdf Celotno besedilo (369,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh