1. Izkušnje otrok in mladostnikov v bolnišnični obravnavi : prečno presečna raziskava med otroki, mladostniki in njihovimi staršiEva Murko, Marcel Kralj, Neža Karo, Metka Zaletel, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne izkušnje imajo pediatrični bolniki z bolnišnično zdravstveno obravnavo v Sloveniji glede različnih vidikov, kot so čakalna doba, čakalni čas, sprejem, delo zdravstvenega osebja, zasebnost itd. Raziskava je potekala v letih 2023/2024, vključeni pa so bili pediatrični pacienti, ki so v času raziskave vsaj eno noč bivali v bolnišnici. Metode: Vsi pediatrični pacienti oz. njihovi starši/skrbniki so v času raziskave med septembrom 2023 in marcem 2024 na dan odpusta prejeli vabilo za sodelovanje ter papirnati ali spletni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 25 pediatričnih bolnišničnih oddelkov oz. služb. Rezultati: Na raziskavo se je odzvalo in veljavno izpolnilo vprašalnik 1.890 oseb, od tega 1.020 staršev otrok, starih 0–8 let, 564 otrok, starih 9–13 let, in 306 mladostnikov, starih 14–18 let. Groba stopnja odgovora znaša 17,5 %, kar je primerljivo z drugimi državami. Ocena izkušenj staršev otrok (1 mesec–8 let) znaša 9,07, otrok (9–13 let) 4,35, mladostnikov (14–18 let) pa 8,53. Zaključek: Gre za prvo nacionalno raziskavo, v kateri so o izkušnjah poročali neposredno pediatrični pacienti, za najmlajše pa njihovi starši/skrbniki. Potrebne so nadaljnje raziskave, zlasti kvalitativne metode, za boljše razumevanje sodelovanja otrok pri zdravstveni oskrbi in razvoj učinkovitih pristopov za njihovo psihološko pripravo.
Ključne besede: izkušnje, pediatrični pacienti, bolnišnična oskrba
Objavljeno v DiRROS: 24.04.2026; Ogledov: 170; Prenosov: 65
 Povezava na datoteko |
2. Etične dileme pri izvajanju zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije : pregled literatureSedina Kalender Smajlović, 2019, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Medicinske sestre v enotah intenzivnih terapij se soočajo z zahtevnostjo zdravstvene oskrbe kritično bolnih pacientov. Namen raziskave je bil ugotoviti etične dileme, ki se pojavljajo pri izvajanju zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije. Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled znanstvene literature. Vključena je bila literatura iz obdobja od 2007 do 2017. Pregled zajema naslednje baze: COBIB.SI, CINAHL in PubMed. Iskanje je potekalo z uporabo ključnih besed: "etične dileme", "medicinske sestre", "etična načela", "kritično bolni pacienti", "zdravstvena nega v intenzivni terapiji" v slovenskem in angleškem jeziku. Iz iskalnega nabora 78 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 14 člankov. Izvedena je bila vsebinska analiza spoznanj raziskav. Rezultati: Medicinske sestre med najbolj pogostimi etičnimi dilemami navajajo dileme v povezavi z zdravljenjem in aktivnostmi zdravstvene nege, organizacijo zdravstvene oskrbe in paliativno oskrbo. Med najbolj pogostimi etičnimi načeli navajajo neškodljivost, dobronamernost in avtonomijo kritično bolnih pacientov. Diskusija in zaključek: Ugotovitve raziskave prispevajo k prepoznavanju najbolj pogostih etičnih dilem pri izvajanju zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije. Pomembno bi bilo podrobneje raziskati posamezne etične dileme medicinskih sester, ki se pojavijo v času izvajanja zdravstvene nege pri kritično bolnih pacientih
Ključne besede: kritično bolni pacienti, intenzivna terapija, medicinske sestre
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 389; Prenosov: 230
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Dojemanje dostojanstva pacientov z vidika zdravstvenih delavcev : eksplorativna raziskavaMateja Bahun, Brigita Skela-Savič, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Človeško dostojanstvo je neodtujljiva pravica vsakega posameznika, njegovo ohranjanje pa temeljna naloga zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se med hospitalizacijo pacientom zagotavlja dostojanstvo ter kako to dojemajo zaposleni v zdravstvu. Metode: Raziskava temelji na eksplorativni kvantitativni raziskovalni metodi. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 267 priložnostno izbranih zdravstvenih delavcev iz petih slovenskih splošnih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili obdelani z bivariatno in multivariatno analizo. Rezultati: Splošno mnenje anketirancev o sodelavcih in njihovem zagotavljanju zasebnosti je dobro (x = 3,79, s = 0,70). Dojemanje dostojanstva se lahko pojasni v 52,18 % z osebno odgovornostjo zaposlenih (23,82 %), informiranostjo pacientov (16,62 %) in pacientovim sodelovanjem pri odločitvah (11,74 %). Poklicne skupine imajo različno stališče do informiranosti pacientov (F = 5,44, p = 0,001). Med vključenimi bolnišnicami so razlike v izvajanju aktivnosti: zapiranje vrat bolniške sobe (F = 9,07, p < 0,001), uporaba paravana ali zavese (F = 25,65, p < 0,001), nameščanje opozorila na vrata bolniške sobe (F = 28,16, p < 0,001) ter obveščanje pacientov o tem, kaj se bo dogajalo med intervencijami (F = 5,91, p = 0,001), aktivnosti pogosteje izvajajo zaposleni v zdravstveni negi s srednješolsko izobrazbo. Diskusija in zaključek: Med hospitalizacijo se dostojanstvo pacientom ne zagotavlja popolnoma, zato bodo rezultati lahko uporabni za načrtovanje izboljšanja strokovnega znanja, razumevanja področja dostojanstva ter infrastrukturnih in materialnih pogojev.
Ključne besede: bolnišnice, zasebnost, hospitalizacija, odrasli pacienti, zdravstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 284; Prenosov: 264
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Dokumentiranje navodil o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijoMaruša Ahačič, Saša Kadivec, Jerneja Farkaš-Lainščak, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Za boljše doseganje kakovosti življenja pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo je slednje treba poučiti o značilnostih bolezni ter o ukrepih za njeno učinkovito samoobvladovanje. Namen raziskave je bil ugotoviti pogostost dokumentiranja in vrsto dokumentiranih navodil o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni v bolnišnični dokumentaciji pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Metode: Izvedena je bila retrospektivna kvantitativna raziskava, v kateri je bila pregledana celotna bolnišnična dokumentacija (terapevtski listi, liste zdravstvene nege, arhivi zdravstvenovzgojnih šol, odpustna pisma) 253 pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Za analizo podatkov sta bila poleg osnovne deskriptivne statistike uporabljena tudi hi-kvadrat test in ordinalna logistična regresija. Rezultati: V bolnišnični dokumentaciji so pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo imeli dokumentirana v povprečju manj kot 4 navodila o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni (x = 3,8, s = 5,1). V odpustnem pismu je polovica pacientov (x = 0,5, s = 0,9) imela zabeleženih manj navodil o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni kot v bolnišnični dokumentaciji (x2 = 33,455, p < 0,001). Diplomirane medicinske sestre so navodila dokumentirale petkrat pogosteje kot zdravniki. Diskusija in zaključek: Raziskava je za bolnišnično dokumentacijo pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo ugotovila nizko število dokumentiranih navodil o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni. Treba bo povečati ozaveščenost o pomenu dokumentiranja zdravstvenovzgojnih navodil in oblikovati orodja za izboljšanje medpoklicne komunikacije.
Ključne besede: dokumentacija, hospitalizacija, pacienti, medpoklicno sodelovanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 412; Prenosov: 115
Povezava na datoteko |
5. Uporaba ocenjevalnih lestvic pri ocenjevanju samostojnosti pacienta v rehabilitacijski zdravstveni negi : pregled literatureRomana Petkovšek Gregorin, Brigita Košir, 2017, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Funkcionalna ocena pacientove samostojnosti je sistematičen poskus ocene posameznikovih sposobnosti. Cilj pregleda literature je bil ugotoviti, katere ocenjevalne lestvice se najpogosteje uporabljajo v rehabilitacijski zdravstveni negi in oceniti njihovo uporabnost. Metoda: Opravljen je bil sistematični pregled literature. Iskanje literature je potekalo decembra 2015 po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, COBIB.SI in po bazi člankov Obzornika zdravstvene nege. Uporabljene so bile naslednje ključne besede: ocenjevalne lestvice, pacient, rehabilitacijska zdravstvena nega; oz. v angleškem jeziku: rehabilitation scales, rehabilitation, dependency, assessment outcome. Uporabljen je bil Boolov operator IN oz. AND. Iz iskalnega nabora 416 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 19 člankov. Rezultati: Oblikovanih je bilo 5 vsebinskih kategorij: (1) v zdravstveni negi najpogosteje uporabljene lestvice za ocenjevanje pacientove samostojnosti in napredka, (2) veljavnost in zanesljivost ocenjevalnih lestvic, (3) medsebojna primerjava ocenjevalnih lestvic, (4) uporaba ocenjevalnih lestvic in (5) vpliv dela medicinskih sester na napredek pri samostojnosti pacientov. Diskusija in zaključek: V svetu obstajajo številne ocenjevalne lestvice, ki opisujejo pacientovo funkcionalno samostojnost. Glede na pogostost uporabe najbolj izstopa indeks po Dorothei Barthel. Tej lestvici sledita združena lestvica Functional Independent Measure + Functional Assessment Measure in lestvica Northwich Park Dependency Scale, ki sodita tudi med najbolj zanesljive lestvice za uporabo v rehabilitacijski zdravstveni negi. Slednji omogočata celostno oceno potreb zdravstvene nege pacienta in spremljanje ter vrednotenje dela.
Ključne besede: ocena funkcionalnega stanja, pacienti, izid rehabilitacije, rehabilitacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 324; Prenosov: 253
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Pogostost in značilnosti nasilja nad zdravstvenimi delavci na področju nujne medicinske pomoči in psihiatrijeMatej Bojić, Urban Bole, Branko Bregar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Nasilje pacientov nad zdravstvenimi delavci je ena izmed najbolj perečih težav, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci. Namen raziskave je bil proučiti pojavnost ter oblike nasilnih vedenj, ki so jim izpostavljeni zdravstveni delavci na področju psihiatrije in nujne medicinske pomoči. Metode: Raziskava je temeljila na neeksperimentalni kvantitativni metodi z nenaključnim priročnim vzorcem. Uporabljen je bil strukturirani vprašalnik Perception of Prevalence of Aggression Scale. Sodelovalo je 197 anketirancev. Raziskava je potekala od junija do oktobra 2015. Podatki so bili obdelani z deskriptivno statistiko, s faktorsko analizo % z metodo poševne rotacije OBLIMIN, z Mann-Whitneyevim testom in s Kruskal-Wallisovim testom. Rezultati: Zaposleni v psihiatriji so pogosteje kot ostali anketiranci soočeni z manj ogrožajočim vedenjem (U = 2092,00, p = 0,008) in ogrožajočim vedenjem (U = 1685,50, p = 0,000). Anketirani z nižjo izobrazbo in zaposleni v izmenah so tisti, ki so nasilju bolj izpostavljeni. Ženske so v primerjavi z moškimi pogosteje soočene s spolnim nasilnim vedenjem (U = 3962,00, p = 0,033). Za obvladovanje nasilnega vedenja so anketirani nezadostno usposobljeni (x = 2,8, s = 1,186). Diskusija in zaključek: Zaposleni v psihiatričnih bolnišnicah in enotah nujne medicinske pomoči se v raziskavi pogosto srečujejo z nasiljem. Potrebne bi bile raziskave, ki bi proučile povezanost usposabljanja s področja obvladovanja nasilnega vedenja pacientov na pojavnost nasilja nad zdravstvenimi delavci.
Ključne besede: agresija, razširjenost, medicinske sestre, pacienti, reševalci
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 352; Prenosov: 257
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Asertivnost in zdravstvoMaša Černelič Bizjak, 2009, pregledni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava konstrukt asertivnosti. Predstavljene so definicije in koncepcije asertivnosti, njene komponente ter merjenje asertivnosti. Povzeti so tudi rezultati raziskav, ki ugotavljajo povezanost z različnimi psihološkimi konstrukti. Posebej je obravnavan pomen asertivnosti z vidika pacienta in z vidika medicinske sestre. Študije v glavnem poudarjajo in potrjujejo potrebo medicinskih sester po učenju asertivnih veščin, saj le-te delujejo kot zaščita pred emocionalno izčrpanostjo, stresom in izgorelostjo, ki je pogosto omenjena posledica dela na delovnem mestu medicinske sestre.
Ključne besede: asertivnost, aktivni pacienti, medicinske sestre, agresivnost, submisivnost
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 299; Prenosov: 0 |
8. |
9. Tetovaže med zaposlenimi v zdravstveni negi : kvantitativna raziskavaJasmina Hadžič, Mateja Bahun, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Osebna urejenost in videz sta izrednega pomena z vidika vtisa, ki ga zdravstveni delavci naredijo na pacienta. Tatu kot del »body arta« postaja v družbi vedno bolj razširjen, raziskave pa kažejo, da so tetovirani posamezniki še vedno deležni predsodkov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno mnenje in odnos do tetovaž imajo zaposleni v zdravstveni negi.Metode: Izvedena je bila deskriptivna kvantitativna raziskava. Podatki so bili zbrani maja 2023 s spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil ustvarjen za namen te raziskave, z visoko zanesljivostjo (α = 0,913). Vzorec je bil priložnostni, obravnaval je 193 zaposlenih v zdravstveni negi na Gorenjskem. Uporabljene so bile univariatne in bivariatne statistike.Rezultati: 37,8 % anketiranih je tetoviranih, od tega jih ima 71,2 % tetovažo na mestu, na katerem je drugim vidna. S trditvami, ki so po svojem pomenu odklonilne do tetovaž, se anketiranci v povprečju ne strinjajo ( = 1,16–1,83), se pa kaže statistično pomembna in pozitivna povezava glede na starost (p = 0,001–0,011, r = 0,183–0,237), glede na delovno dobo anketirancev (p = 0,001–0,028, r = 0,158–0,277) in pri nekaterih trditvah glede na stopnjo izobrazbe (p = 0,001–0,048). Diskusija in zaključek: Tetovaže so v sodobni družbi vedno pogostejše, s čimer se povečuje tudi potreba po sprejemanju drugačnosti. Percepcija strokovnosti je odvisna tudi od zunanjega videza, zato naj bo pozornost osredinjena v krepitev profesionalne podobe na eni strani in razvijanje politike strpnosti in sprejemanja na drugi.
Ključne besede: poslikava telesa, družbena stigma, odnosi med medicinsko sestro in pacienti, družbena percepcija, zdravstvena nega
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 482; Prenosov: 319
 Celotno besedilo (258,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Prepričanja in implementacija na dokazih podprte prakse med visokošolsko izobraženimi diplomiranimi medicinskimi sestrami in zdravstveniki v Sloveniji (1. del) : psihometrična analiza instrumentovBrigita Skela-Savič, Urban Bole, Bojana Lobe, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Za načrtovanje strategije uvajanja na dokazih podprte prakse v slovenski zdravstveni negi je pomembna ocena znanj, prepričanj in različnih vidikov uporabe na dokazih podprte prakse pri izvajalcih zdravstvene nege. Ocena mora biti zanesljiva, veljavna in reprezentativna, da lahko koristi načrtovanju nacionalnih strategij na tem področju. Namen raziskave je prikaz psihometrične analize uporabljenega in mednarodno uveljavljenega instrumenta.Metode: Sodelovalo je 1014 visokošolsko izobraženih medicinskih sester in zdravstvenikov z vseh treh nivojev zdravstvenega varstva. V raziskavi sta bili uporabljeni dve lestvici, in sicer »Evidence-Based Practice Beliefs Scale« in »Evidence-Based PracticeImplementation Scale«. Lestvici sta bili psihometrično analizirani s testi zanesljivosti in veljavnosti.Rezultati: Povprečna vrednost prepričanj na dokazih podprte prakse je 3,47 (s = 0,54). Zanesljivost lestvice je znašala 0,909, varianca je bila pojasnjena v 63,71 % s tremi faktorji (prepričanja v znanje, prepričanja v uporabnost, težavnost uporabe in časovna potratnost). Povprečna vrednost implementacije je 2,23 (s = 0, 89). Zanesljivost lestvice je znašala 0,969, varianca je bila pojasnjena v 68,52 % z dvema faktorjema (uporaba znanj, uporaba korakov).Diskusija in zaključek: Testirana instrumenta se pokažeta kot zanesljiva in veljavna. Raziskava zelo poudari primanjkljaj znanj za razvoj na dokazih podprte prakse in znanj, ki so del vsakodnevnih razvojnih aktivnosti v delokrogu visokošolsko izobražene medicinske sestre. Zahtevajo se aktivnosti za izboljšanje stanja na ravni visokošolskih in zdravstvenih zavodov, kot na ravni nacionalnih združenj v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, pacienti, klinična ekspertiza, izboljšave, raziskave, spremembe, znanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 428; Prenosov: 120
Povezava na datoteko |
