1. Verjetnostna in količinska napoved sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2022Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2022, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, navadna smreka, Picea abies, sanitarni posek, napoved, prognoza, ogroženost, model, smrekovi podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus
Objavljeno v DiRROS: 13.04.2022; Ogledov: 131; Prenosov: 107
 Celotno besedilo (758,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
2. Az erdőgazdálkodás perspektívái védett ártéri erdőkben2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: poplavni gozdovi, gospodarjenje z gozdovi, trajnostno gozdarstvo, ogroženost, gozdni ekosistemi, habitatni tipi, obnova, genski viri, reprodukcijski material, biološka raznovrstnost, divjad, tujerodne vrste, rastlinske bolezni, rastlinski škodljivci, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 03.01.2022; Ogledov: 309; Prenosov: 218
Celotno besedilo (79,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
3. Preverjanje kratkoročnih napovedi sanitarnega poseka smreke in jelke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2021Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2021, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, bela jelka, Abies alba, sanitarni posek, napovedi, ogroženost, modeli, validacija, zmogljivost, zanesljivost, točnost, natančnost, AUC, občutljivost, specifičnost
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 295; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
4. Preverjanje kratkoročnih napovedi sanitarnega poseka smreke in jelke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2020Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2020, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, bela jelka, Abies alba, sanitarni posek, napovedi, ogroženost, modeli, validacija, zmogljivost, zanesljivost, točnost, natančnost, AUC, občutljivost, specifičnost
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 645; Prenosov: 627
Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
5. Meteorološki kazalnik požarne ogroženosti gozdov v SlovenijiTomaž Šturm, Nikica Ogris, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: požarna ogroženost gozdov, požarna nevarnost, vreme, model, CFFWIS, FWI, ALADIN, INCA, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 24.09.2020; Ogledov: 786; Prenosov: 452
Celotno besedilo (7,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
6. |
7. Razvoj metod zaznavanja poškodb iglavcev zaradi smrekovih in jelovih podlubnikov ter izdelava modelov za napovedovanje namnožitev smrekovih in jelovih podlubnikov v slovenskih razmerah (V4-1623) : končno poročiloNikica Ogris, Andrej Kobler, Tatjana Veljanovski, Peter Pehani, Maarten De Groot, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: model, napoved, prognoza, lps typographus, Pityogenes chalcographus, multispektralen posnetek, informacijski posnetek, informacijski sistem, sistem obveščanja, hiperspektralna kamera, žarišče podlubnikov, lubadarji, nadzor, ogroženost iglavcev, zdravstveno stanje dreves, javna gozdarska služba, rojenje podlubnikov, sistem zgodnjega odkrivanja
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2019; Ogledov: 1477; Prenosov: 867
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populacijiVesna Zadnik, Mateja Krajc, 2018, strokovni članek Povzetek: Danes poznamo različne matematične modele za izračunavanje individualne ogroženosti za raka dojk. Trenutno je kot najbolj dosleden model razpoznan Tyrer-Cuzickov algoritem vključen v program IBIS. V Sloveniji smo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji, ki ga izvajamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, razvili program S-IBIS, ki je namenjen izračunavanju individualne ogroženosti za raka dojk slovenskih žensk. Gre za prilagoditev programa IBIS, kjer je v izračunih uporabljena slovenska generacijsko specifična populacijska ogroženost za raka dojk. Slovenski IBIS (S-IBIS) je pripravljen za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu in omogoča z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za raka dojk. Kot mejo za uvrstitev Slovenke stare 25 let med zmerno ogrožene za rakom dojk predlagamo vrednost doživljenjskega tveganja izračunanega s programom S-IBIS 16 ali več odstotkov, podane pa so tudi mejne vrednosti na podlagi deset-letne ogroženosti. V primerjavi z današnjim sistemom, ko Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, je možno s programom S-IBIS asimptomaske ženske v skupine ogroženosti razvrstiti na podlagi individualnih numeričnih kriterijev. Pilotno preizkušanje programa v Centrih za bolezni dojk kaže spodbudne rezultate % verjamemo, da bi implementacija S-IBIS v slovenski zdravstveni sistem lahko zmanjšala število nepotrebnih preventivnih intervencij, hkrati pa bi se zmanjšale tudi čakalne dobe za upravičene preventivne preglede zmerno in visoko ogroženih žensk.
Ključne besede: rak dojke, preventivna mamografija, individualna ogroženost, računalniški programi
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 2890; Prenosov: 665
Celotno besedilo (139,26 KB) |
9. Macesnovi gozdovi v Sloveniji : vzhodnoalpsko macesnovje, združba evropskega macesna in slečnikaIgor Dakskobler, Lado Kutnar, 2012, strokovna monografija Povzetek: Macesnovje ali macesnovi gozdovi so bili pri nas prvič sistemsko opredeljeni šele s Tipologijo gozdnih rastišč Slovenije (2012), saj so bili do tedaj obravnavani kot različni sukcesijski stadiji ali sintaksoni znotraj drugih asociacij oz. združb (največkrat v okviru ruševja). V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili obstoj macesnovja pri nas, ki je po sintakosonomskih principih uvrščeno v asociacijo Rhodothamno-Laricetum Willner& Zukrigl 1999. Opisali so njegove ključne značilnosti, kot so razširjenost, geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinske vrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstvenipomen in ogroženost. Publikacija je ilustrirana s slikami značilnih rastiščnih, sestojnih razmer in diagnostičnih vrst.
Ključne besede: fitogeografija, pedologija, tla, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, ogroženost, albumi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3254; Prenosov: 737
Celotno besedilo (3,87 MB) |
10. Naravni viri kot razvojni dejavnik in varstvo okolja : gozd in gozdni prostor : raziskovalna nalogaLojze Čampa, Ivan Žonta, 1990, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: razvoj, varstvo okolje, gozdovi, naravni vir, ogroženost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2447; Prenosov: 482
Celotno besedilo (15,56 MB) |
