1. Vrnitev v Italiji zadržanih umetnin in arhivov iz Kopra, Izole in Pirana : zgodovina neke problematike ali problematika neke zgodovine?Salvator Žitko, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku avtor spregovori o vračanju umetnin in arhivov, odnesenih v Italijo leta 1940 oziroma 1944. O tem je bilo že veliko napisanega, tako v okviru stroke kot novinarjev, ki so to problematiko spremljali zlasti po odprtju razstave nekaterih umetniških del v Beneški palači v Rimu z naslovom »Spet najdeni zakladi – slike, kipi in arheološke najdbe iz Istre« oziroma po tiskovni konferenci 15. maja 2002, ki jo je sklical tedanji podsekretar na italijanskem Ministrstvu za dediščino in kulturne dejavnosti, Vittorio Sgarbi. Dolgoletno avtorjevo ukvarjanje z navedeno problematiko, zlasti v času, ko je vodil Pokrajinski muzej v Kopru (1977–2004), stiki z različnimi strokovnjaki, tako na slovenski kot italijanski strani – tudi z Vittorijem Sgarbijem, sodelovanje v ekspertnih skupinah, ki so pripravljale sezname umetnin in prisostvovale pri pogajanjih z italijansko stranjo, zlasti na zasedanju mešane jugoslovansko-italijanske delegacije na Brionih, 24. in 25. marca 1987, ter, nenazadnje, najnovejši prispevek novinarjev Petra Raka in Toneta Hočevarja z naslovom »V Italiji iščemo ukradene zaklade« (Delo, 26. November 2021), so ga napeljali k odločitvi, da pripravi daljši prispevek na to tematiko. V pričujočem besedilu je hkrati strnil tudi oceno in obširnejši komentar k delu: Dnevnik o umiku umetnin iz Kopra, Izole, Pirana leta 1940.
Ključne besede: kulturna zgodovina, kulturna dediščina, umetnine, restitucija, mednarodni odnosi, Slovenija, Italija, Svetovna vojna 1939-1945
Objavljeno v DiRROS: 23.07.2026; Ogledov: 163; Prenosov: 108
 Celotno besedilo (3,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Problematika odtujevanja premične kulturne dediščine istrskega prostora s poudarkom na Piranu v letih 1940-1954Salvator Žitko, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtor v prispevku razgrinja problematiko in usodo premične kulturne dediščine na območju današnje slovenske Istre, zlasti Pirana z vrsto umetnin, ki so nekdaj krasile piransko stolnico oziroma župno cerkev sv. Jurija, krstilnico, samostan sv. Frančiška, kot nekatere cerkve, bolnišnico ter mestno hišo. V širšem kontekstu upravno-političnih sistemov Avstrijskega Primorja, kasneje pa Julijske krajine ter njune spomeniško-varstvene zakonodaje, na podlagi nekaterih še neobjavljenih arhivskih virov in literature, spremlja problematiko, zlasti pa razloge in posledice odtujevanja premične kulturne dediščine s tega območja. Hkrati s tem sta v prispevku razvidna »odisejada« in današnje nahajališče posameznih umetnin, prizadevanja oziroma zahteve povojnih oblasti za njihovo vrnitev ter nekatera razhajanja italijanske in slovenske stroke ob ocenah in aktualnih pogledih na navedeno problematiko.
Ključne besede: kulturna zgodovina, kulturna dediščina, umetnine, restitucija, mednarodni odnosi, Slovenija, Italija, Svetovna vojna 1939-1945, Mestni muzej Piran
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2026; Ogledov: 208; Prenosov: 139
Celotno besedilo (8,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Javni sektor so ljudje : je plača dovolj?Jakob Krištof Počivavšek, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek se ukvarja z elementi kakovostnih delovnih mest, s prioritetami, ki so pomembne za zaposlene in z ukrepi, ki zaposlene motivirajo pri delu in zaradi katerih zaposlenih ostajajo pri določenem delodajalcu ali se odločijo za zaposlitev pri njem. Plača je zgolj eden od teh elementov, čeprav je praviloma v ospredju razprav o zadovoljstvu zaposlenih, medtem ko so ostali elementi, ki definirajo kakovost delovnega mesta, pogosto neupravičeno postavljeni v ozadje.
Ključne besede: plače v javnem sektorju, pogoji dela, odnosi na delovnem mestu, vodenje, kakovostna delovna mesta
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2026; Ogledov: 179; Prenosov: 86
Celotno besedilo (143,14 KB) |
6. |
7. Zlo(raba) dirke po Italiji v politične namene? : Primer Pieris 1946Rok Bratina, Andrej Raspor, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskan dogodek pri Pierisu 30. junija leta 1946, ko je bila kolesarska karavana Dirke po Italiji (Giro d'Italia) nasilno zaustavljena. V prispevku omenjeno dogajanje postavljamo v širši kontekst reševanja t. i. tržaškega vprašanja, ki je v obdobju porajajočega se političnega in ideološkega razhajanja »obremenjevalo« na eni strani zahodne zaveznike in na drugi Jugoslavijo. Glede na odnos vsakokratnih italijanskih političnih oblasti do Gira smo v prispevku gostovanje 12. etape v Trstu razumeli kot akt politične simbolike, odražajoč širše napetosti med zahodnimi zavezniki in jugoslovansko stranjo. Zaustavitev kolesarske karavane je bila tako več kot le športni dogodek – predstavljala je manifestacijo lokalnih in mednarodnih političnih pritiskov ter opominjala na konflikte, ki so tako ali drugače zaznamovali medvojno obdobje.
Ključne besede: kolesarstvo, Dirka po Italiji, tržaško vprašanje, mirovna pogajanja, mednarodni odnosi
Objavljeno v DiRROS: 18.02.2026; Ogledov: 458; Prenosov: 178
Celotno besedilo (3,48 MB) |
8. Opis, analiza in vrednotenje teorije medosebnih odnosov Hildegard E. Peplau v pediatrični zdravstveni negiLeona Cilar Budler, Majda Pajnkihar, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Temeljne značilnosti pediatrične zdravstvene nege so najboljša skrb za otroka, vzdrževanje integritete družine in otrokove rutine ter posebna znanja in spretnosti za negovanje otroka. Teorija medosebnih odnosov poudarja pomen medosebnega odnosa med medicinsko sestro in pacientom, ki se razvija skozi posamezne faze medsebojnega odnosa. Namen opisa, analize in vrednotenja teorije je ugotoviti možnost prenosa in uporabe teorije v praksi pediatrične zdravstvene nege. Metode: Uporabljen je bil pregled znanstvene in strokovne literature v naslednjih podatkovnih bazah: Web of Science, ProQuest, Medline, PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Upoštevana so bila priporočila PRISMA. Identificirane zadetke smo uvrstili v nivo glede na hierarhijo dokazov in ocenili kakovost s pomočjo priporočil GRADE. Teorijo smo opisali, analizirali in evalvirali po modelu avtorice M. Pajnkihar. Rezultati: Izmed 321 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključeno 21 zadetkov. S pomočjo analize identificiranih zadetkov ugotavljamo, da večina avtorjev teorijo medosebnih odnosov opredeli kot teorijo srednjega obsega. V veliki meri se strinjajo, da je teorija enostavna in kompleksna ter ima jasno opisane koncepte, propozicije in predpostavke. Fenomen medosebnih odnosov je jasen medicinskim sestram v kliničnem okolju. Diskusija in zaključek: Teorija je uporabna za prakso zdravstvene nege, raziskovanje in izobraževanje. Pred aplikacijo teorije v prakso in izobraževanje na področju pediatrične zdravstvene nege je treba teorijo testirati. Teorija podpira razvoj medosebnih odnosov ter verbalne in neverbalne komunikacije in jo lahko uporabimo za prakso, podprto s teorijo.
Ključne besede: medosebni odnosi, zdravstvena nega, pediatrična zdravstvena nega, teorije
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 479; Prenosov: 289
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater : deskriptivna fenomenološka raziskavaNika Černe Kržišnik, Mirko Prosen, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zdravstveno osebje ima velik vpliv na doživljanje staršev ob rojstvu nedonošenega otroka. Namen raziskave je bil preučiti in predstaviti doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna fenomenološka analiza. Na namenskem vzorcu enajstih mater, ki so imele izkušnjo rojstva nedonošenega otroka, rojenega med 24. in 35. tednom gestacije, so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Najmlajša intervjuvanka je bila ob porodu stara 24 let in najstarejša 36. Za osem izmed njih je bil porod nedonošenega otroka prvi porod. Raziskava je potekala med majem in junijem 2017. Podatki so bili analizirani s pomočjo Giorgijevega pristopa, značilnega za fenomenološko raziskavo. Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo štiri tematske skupine, ki opredeljujejo doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka: (1) potek poroda: želje in pričakovanja; (2) reprezentacijo materinstva: čustvovanje, navezanost, empatijo, spomine; (3) čustvovanje in skrb za nedonošenega otroka v poporodnem obdobju ter (4) (ne)profesionalnost zdravstvenih delavcev. Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave kažejo, da je večina mater iskala vzroke prezgodnjega poroda. Veliko jim je pomenila podpora svojcev, zdravstvenih delavcev ter %sotrpink% z oddelka. Večina mater se je med porodom in hospitalizacijo soočala z negativnimi občutki; empatičen odnos zaposlenih jih je spodbujal in navdajal z upanjem ter zaupanjem.
Ključne besede: prezgodnji porod, novorojenec, zdravstvena vzgoja, medosebni odnosi, hospitalizacija, patronaža, materinstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 413; Prenosov: 270
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Vloga staršev in vzgoje za zdravje pri oblikovanju odgovornega spolnega vedenja : raziskava med učenci osnovne šoleSanela Pivač, Sedina Kalender Smajlović, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Spolno vedenje je pogosto povezano z določenim zdravstvenim tveganjem, kar vključuje nizko spolno ozaveščenost, značilno za spolno vedenje mladih brez izkušenj. Namen raziskave je bil ugotoviti odnos učencev do spolnega vedenja ter vlogo staršev in spolne vzgoje pri zavedanju učencev o posledicah tveganega spolnega vedenja. Metode: Izvedena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja, s pomočjo strukturiranega vprašalnika na vzorcu 144 učencev ene izmed osnovnih šol na Gorenjskem, septembra 2013. Za analizo podatkov so bili uporabljeni opisna statistika, Mann Whitneyjev U-test, Kruskall - Wallisov test ter linearna večkratna regresijska analiza. Rezultati: Trditev "Kadar imam težave, mi družina nudi oporo" ima statistično značilen vpliv na pozitivno oblikovanje mnenj o spolnem vedenju (B = 0,259, p = 0,002). Ugotovili smo statistično pomemben vpliv zavedanja anketirancev o posledicah tveganega spolnega vedenja in proučevanih spremenljivk, kot sta "Spolna vzgoja pomaga pri razumevanju telesnih in čustvenih sprememb, ki jih prinaša puberteta (B = 0,089,p < 0,001)" in "Pri prvem spolnem odnosu moram paziti, da sem zaščiten/-a" (B = 0,066, p = 0,001). Diskusija in zaključek: Anketirani učenci so dovzetni za ustvarjanje boljšega spolnega vedenja takrat, ko jim podporo - pogosto kot prvi vir - nudi družina. Spolna vzgoja predstavlja preventivo pred tveganim spolnim vedenjem. Gre za proces, v katerem posameznik pridobi informacije in oblikuje stališče / prepričanja o spolnosti, spolni identiteti, odnosih in intimnosti.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, spolnost, vedenje, odnosi, družina, ozaveščenost
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 469; Prenosov: 371
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
