1. Zadovoljstvo državljanov Republike Slovenije z zdravstvenimi storitvami v SlovenijiBarbara Zupanc Terglav, Špela Selak, Mitja Vrdelja, Boris Miha Kaučič, Branko Gabrovec, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Merjenje zadovoljstva pacientov z zdravstvenimi storitvami je pomemben kazalec razvoja vsakega zdravstvenega sistema. Zadovoljstvo pacientov je pomemben in pogosto uporabljen indikator za merjenje kakovosti zdravstvene oskrbe. Prispevek se osredotoča na ugotavljanje zadovoljstva državljanov Republike Slovenije s trenutnim zdravstvenim sistemom.Metode: Uporabljena je bila deskriptivna neeksperimentalna vzorčna metoda. Merski instrument je bil strukturiran vprašalnik. Uporabljena je bila metoda snežene kepe. Na spletni vprašalnik je skupno odgovorilo 693 oseb, 488 oseb je vprašalnik v celoti izpolnilo. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, korelacijsko analizo, faktorsko analizo in linearno regresijsko analizo. Rezultati: Sodelujoči v raziskavi v največji meri cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter njihovo razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo čakanje na obravnavo v čakalnici, telefonsko nedosegljivost, nezanimanje za osebne razmere pacienta in kratek čas obravnave pri zdravniku. Med najpomembnejše spremenljivke, ki vplivajo na zadovoljstvo pacientov, lahko uvrstimo: čakanje v čakalnici na pregled, dovolj časa, ki ga zdravnik nameni pacientu, zanimanje za osebne razmere, zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, vključevanje v odločanje o zdravljenju in občutek popolnega zaupanja.Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci lahko v zdravstvenem sistemu pomembno vplivajo na zadovoljstvo pacientov. Usmerjenost v kakovostno obravnavo in spoštljivo komunikacijo povečuje zaupanje pacientov v zdravstveni sistem in zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, kar pa lahko ključno vpliva na uspešnost zdravstvene obravnave posameznika.
Ključne besede: zaupanje, zdravje, zadovoljstvo uporabnikov, zdravstveni sistem, zdravstveni delavci, javno zdravje, odnos, komunikacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 170; Prenosov: 93
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Medpoklicno nasilje v operativni dejavnosti : pregled literatureTina Oblak, Brigita Skela-Savič, 2018, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V operativni dejavnosti heterogena skupina strokovnjakov z različnimi osebnostmi in vrednostnimi sistemi, značilnimi za vsako profesijo, deli odgovornost do enega pacienta, kar lahko sproži napetost v odnosih in se stopnjuje v nasilje. Namen raziskave je bil prikazati razširjenost tega fenomena ter opredeliti z njim povezane dejavnike in posledice. Metode: Izvedena je bila sistematična iskalna strategija v bazah podatkov CINAHL, Medline, Academic Search Elite, ProQuest in COBIB.SI z datumom objave od januarja 2008 do vključno decembra 2017. Uporabljeni so bili iskalni pojmi v angleščini aggressive behavior, disruptive behavior, operating room, perioperative, violence, verbal abuse, bullying, surgeon in v slovenščini zdravstvena nega, nasilje. Podanih je bilo 735 zadetkov, glede na naslov in izvleček smo za ustrezne določili 68 virov, po vsebinskem pregledu smo jih izločili še 47. Rezultati: Zaključki pregleda literature so temeljili na 22 referencah. Oblikovanih je bilo 6 kategorij: (1) povzročitelji in nivoji nasilja, (2) vrste (tipi) nasilja, (3) neposredni vzroki za pojav nasilja v operacijski dvorani, (4) dejavniki, povezani s pojavom in prepoznavnostjo nasilja, (5) posledice nasilja ter (6) individualni in sistemski organizacijski ukrepi za obvladovanje posledic nasilja. Diskusija in zaključek: Najpogostejši izvajalci nasilja v operativni dejavnosti so kirurgi in zaposleni v operacijski zdravstveni negi, najpogostejši vzroki pa hierarhija, nepredvidljive situacije, kadrovski in materialni deficit, medosebni odnosi, delovna obremenitev, organizacijska kultura. Izkazuje se potreba po tovrstni reprezentativni raziskavi v Sloveniji.
Ključne besede: verbalna agresija, moteče vedenje, medpoklicni odnos, zdravje pri delu, organizacijska kultura
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 165; Prenosov: 130
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Lastnosti mentorja in mentoriranca z njunih medsebojnih vidikov : opisna raziskava mnenj dijakov, študentov in mentorjevDragan Babuder, 2016, strokovni članek Povzetek: Uvod: Lastnosti mentorja so za odnos med mentorjem, dijakom in študentom zdravstvene nege zelo pomembne. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere lastnosti mentorjev so pomembne z vidika dijakov in študentov zdravstvene nege, in obratno, katere lastnosti mentorirancev, tj. dijakov oz. študentov, so pomembne z vidika mentorjev. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metoda raziskovanja. S spletnim anketnim vprašalnikom je bil anketiran 201 anketiranec, od tega 50 dijakov srednje zdravstvene šole (3. in 4. letnik), 97 študentov prve stopnje zdravstvene nege (2. in 3. letnik) ter 54 mentorjev v kliničnem okolju. Uporabljena je bila deskriptivna statistika, test hi-kvadrat ter metoda analize variance oz. analiza povprečij. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da mentorji menijo, da odnos med mentorirancem in mentorjem ni odvisen od mentorjeve starosti. Komunikacija je pomembna vsem trem skupinam anketirancev. Medsebojno spoštovanje je enako pomembno dijakom, študentom in mentorjem. Mentorjem je poleg dijakovega oz. študentovega spoštljivega odnosa najpomembnejše, da se dijak oz. študent zaveda svojih nalog in zadolžitev (x = 4,6). Najbolj zaželena lastnost mentorja je, da si vzame čas (x = 4,7) za dijaka oz. študenta ter da je organiziran in dostopen. Diskusija in zaključek: Med raziskovalnimi skupinami je opaziti razlike v dojemanju lastnosti in vrlin mentorjev. Vsem raziskovalnim skupinam je pomembna mentorjeva sposobnost komunikacije ter ustvarjanja kreativnega okolja.
Ključne besede: mentorstvo, osebnostne lastnosti, odnos, zdravstvena nega
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 161; Prenosov: 116
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Razumevanje koncepta "umiranja z dostojanstvom" pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbiAlenka Mimič, Anja Simonič, Brigita Skela-Savič, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V zadnjih desetletjih se spoštovanje človekovega dostojanstva pojavlja kot pomembna pravna norma, umiranje z dostojanstvom pa je obenem eden temeljnih ciljev paliativne oskrbe. Malo je raziskano, kako koncept človekovega dostojanstva razumejo medicinske sestre. Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, za katero smo podatke pridobili s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi od julija do septembra 2011. Uporabili smo namenski vzorec - sodelovalo je pet medicinskih sester s srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobrazbo, zaposlenih na področju paliativne oskrbe v Kliniki Golnik in na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podatke smo analizirali s pomočjo interpretativne fenomenološke analize. Rezultati: Najpomembnejši prepoznani dejavniki pri medicinskih sestrah, ki oblikujejo občutek, da ohranjajo dostojanstvo pri pacientih, so znanje, odnos in organizacija dela. Prepoznanih je bilo t. i. pet akterjev, ki sooblikujejo in definirajo predstave o dostojanstvenem umiranju. To so pacient, medicinska sestra, zdravnik in svojci, ki se srečujejo v določenem okolju. Diskusija in zaključek: Za to, da bo vsak pacient z neozdravljivo boleznijo deležen paliativne oskrbe, ki mu bo omogočila umreti z dostojanstvom, je predvsem potrebno zagotoviti pacientom prijazno okolje, organizacijo dela, ki izvajalcem omogoča opravljanje oskrbe, za katero so profesionalno odgovorni, in povečati nivo znanja o paliativni oskrbi tako med strokovno kot laično javnostjo.
Ključne besede: paliativna oskrba, bioetika, umiranje, dostojanstvo, odnos
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 148; Prenosov: 0 |
5. Depresija pri očetih po rojstvu otrokaIvana Marković, Tamara Štemberger Kolnik, 2012, strokovni članek Povzetek: Uvod: Vloga očeta v družini se je skozi zgodovino izrazito spreminjala. V današnjem času od avtoritativne vloge prehaja v vlogo očeta, ki skrbi za otroke in je hkrati zaposlen in skrbi za finančno blaginjo družine. Od očeta se pričakuje, da spremlja nosečnost, da je prisoten pri porodu in da prevzame funkcijo očeta, da prevzame del skrbi za zadovoljevanje otrokovih življenjskih potreb. V Sloveniji imajo očetje temu namenjeno plačano odsotnost z dela. Med splošno populacijo je depresija v porastu, saj je posledica hitrega življenjskega tempa in vsakdanjih stresnih situacij. Prihod novega člana v družino je za posameznika dodaten stres. Dobro znan in ne ravno redek je pojav poporodne depresije pri otročnici. V literaturi zasledimo pojav le-te tudi pri moških partnerjih. Še zlasti so ogroženi pari, pri katerih družinski odnosi niso najboljši. Takrat lahko en ali drug partner zapade v depresijo, lahko pa se zgodi, da tudi oba. S pomočjo pregleda domače in tuje literature želimo ugotoviti, kako očetje doživljajo rojstvo otroka in kaj privede do poporodne depresije pri očetu. Zanimalo nas je, kako se sami spopadajo s težavami in kakšno vlogo ima pri tem partnerica. Metode: Izveden je bil pregled domače in tuje literature. Pregledane so bile domače knjižnične baze podatkov, forumi na spletnih straneh in baze podatkov Sage Premier, SpringerLink, WebMD. Zaključek: Na proučevano temo je napisane izredno malo literature, čeprav nekatere študije nakazujejo na to, da deset odstotkov očetov po rojstvu predvsem njihovega prvega otroka kaže znake poporodne depresije. Ugotovili smo, da je za poporodno depresijo pri očetu zelo pomembna preventiva depresije s poudarkom na komunikaciji med partnerjema. Kot učinkovit način zdravljenja avtorji raziskav navajajo soočanje z depresijo.
Ključne besede: očetovstvo, poporodna depresija, partnerski odnos, vloga očeta v družini
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 170; Prenosov: 0 |
6. |
7. Odnos študentov do HIV pozitivnihMojca Dobnik, 2002, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljena je raziskava, opravljena leta 2001 med študenti fakultet Univerze v Mariboru. Raziskava prikazuje stanje ozaveščenosti med tovrstno populacijo, njen odnos do HIV pozitivnih ter lastno ozaveščenost o bolezni. V tej starostni skupini je zelo učinkovito zdrav.stvenovzgojno delo, ki ga opravljajo medicinske sestre.
Ključne besede: HIV, infekcije, študenti, odnos
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 264; Prenosov: 0 |
8. |
9. Zdravje in zdravstvo v luči socioloških raziskavMihaela Rosenstein, Majda Pahor, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavi ugotovitve socioloških raziskav zdravja in zdravstva v Sloveniji, ki so bile narejene v obdobju po letu 1990 ter pokaže njihovo uporabnost na področju zdravstvene nege. Skuša odgovoriti na vprašanje, kako je zdravje kot fizično, psihično in socialno blagostanje porazdeljeno v slovenski družbi. Uporabljeni so bili sekundarni podatki iz reprezentativnih mnenjskih raziskav. Rezultati kažejo, da so v Sloveniji prisotne velike razlike v zdravju posameznih družbenih skupin. Najslabše je zdravje tistih, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo, starejših od 60 let ter žensk in kmetov. Izobrazba se je pokazala kot poglaviten dejavnik za doseganje zdravja.
Ključne besede: zdravje, sociologija, odnos do zdravja, javno mnenje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 137; Prenosov: 0 |
10. |
