1. Pregled metod za določanje številčnosti prostoživečih parkljarjevKatarina Flajšman, Urša Fležar, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V Sloveniji je bila za ocenjevanje številčnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda štetja kupčkov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prašiču za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, štetje na pogonih in daljinsko vzorčenje s pomočjo termovizije, pri gamsu pa štetje s tal in monitoring iz zraka. Ključne besede: parkljarji, gostota populacije, številčnost populacije, metode za ocenjevanje številčnosti, metode za ocenjevanje gostote Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 6555; Prenosov: 9348
Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Zanesljivost makroskopskega (okularnega) ocenjevanja starosti jelenjadi (Cervus elaphus L.) v Sloveniji : preizkus s štetjem letnih prirastnih plasti zobnega cementaBoštjan Pokorny, Klemen Jerina, Ida Jelenko Turinek, 2012, izvirni znanstveni članek Ključne besede: navadni jelen, Cervus elaphus L., ocenjevanje starosti, obraba zob, spodnja čeljustnica, plasti zobnega cementa Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4599; Prenosov: 1969
Celotno besedilo (561,29 KB) |
4. Ocenjevanje spremenjenosti vrstne sestave rastlinskih skupnostiAndrej Bončina, Dušan Robič, 1998, izvirni znanstveni članek Ključne besede: rastlinska združba, vrstna sestava, vrstna sestava, spreminjanje, stopnja spremenjenosti, kvantitativno ocenjevanje, indeks Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4373; Prenosov: 1852
Celotno besedilo (696,23 KB) |
5. Umerjanje objektiva "ribje oko" za fotografijo hemisfereJurij Diaci, Uroš Kolar, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fotografija hemisfere je v gozdoslovnih raziskavah ena najprimernejših metod za ocenjevanje poprečij sončnega sevanja skozi daljša obdobja. Metoda temelji na uporabi skrajno širokokotnih objektivov ribje oko, ki so znani po velikih popačitvah preslikav. Prvi pogoj za uporabo metode je poznavanje preslikave za kombinacijo fotoaparata in objektiva. Značilnosti preslikave pridobimo s postopkom umerjanja. V prvem delu prispevka opisujemo postopek umerjanja objektiva ribje oko za ocenjevanje sončnega sevanja v gozdoslovnih raziskavah.V drugem delu predstavljamo rezultate umerjanja objektiva ribje oko proizvajalca Sigma 8 mm, f/4 (MF, N), ki ga uporabljamo v kombinaciji s fotoaparatom Nikon F50. Ključne besede: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, ocenjevanje sevanja, objektiv ribje oko, umerjanje objektiva, fotografija hemisfere, pretok energije, gozd, fotografija, hemisfera Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4441; Prenosov: 1917
Celotno besedilo (822,93 KB) |
6. |
7. Kaznivo dejanje in njegove vrednostne prvineMatjaž Ambrož, 2007, znanstvena monografija Povzetek: Avtor v monografiji razčlenjuje vrednostne (normativne) prvine v splošnem pojmu
kaznivega dejanja, kot ga razume slovenska doktrina. Pri tem se omeji na najožje jedro
splošnega pojma kaznivega dejanja, torej ne obravnava problematike opustitev, poskusa
in udeležb, prav tako pa obravnava le nekatere, z vidika izbrane teme relevantne
značilnosti sodbe o protipravnosti, ne pa tudi posameznih razlogov izključitve
protipravnosti. Uporabljeni sta zlasti analitična in primerjalnopravna metoda (kot
osrednji referenčni sistem za primerjavo avtor izbere novejšo kazenskopravno doktrino
Zvezne republike Nemčije), v manjši meri pa tudi zgodovinska metoda. Izhajajoč iz
teze, da morajo biti vrednostni preudarki znotraj splošnega pojma kaznivega dejanja
vezani na trdna in dodelana merila, saj je le tako mogoče slediti idealom racionalnosti,
enakopravnosti, predvidljivosti, naknadne preverljivosti in končno tudi pravičnosti
pravosodnega odločanja, skuša avtor kritično ovrednotiti in po potrebi dopolniti
posamezna vrednostna merila znotraj slovenske dogmatike splošnega pojma kaznivega
dejanja.
Ključne besede: kazensko pravo, normativi, primerjalno pravo, protipravnost, krivda, ocenjevanje Objavljeno v DiRROS: 27.11.2015; Ogledov: 7319; Prenosov: 1246
Celotno besedilo (1,48 MB) |