Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (ocena tveganja) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena tveganja zaradi prehoda svinca (Pb) iz tal prek prehranjevalne verige v male sesalce (na primeru pehotnih strelišč)
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Davorin Tome, Boštjan Pokorny, 2010

Povzetek: Na območju izbranih pehotnih strelišč Slovenske vojske (Apače, Bač, Bloška polica, Crngrob, Mačkovec, Poček) smo ugotavljali vsebnosti Pb v mišicah in jetrih malih sesalcev (travniška voluharica (Microtus agrestis), rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), gozdna rovka (Sorex araneus), poljska rovka (Crocidura leucodon)) ter njihovih prehranskih virih z namenom potrditi uporabnost malih sesalcev kot bioindikatorjev za ugotavljaje stopnje onesnaženosti pehotnih strelišč s Pb in oceniti tveganje, ki ga za male sesalce povzroča prehranjevanje s prehranskimi viri z območja pehotnih strelišč. V jetrih malih sesalcev smo izmerili povečane vsebnosti Pb. Slednje nakazuje, da so vir Pb v njihovih tkivih lahko pehotna strelišča, vnos tega elementa pa poteka najverjetneje prek prehranskih virov, saj so bile ugotovljene povečane vsebnosti Pb v rastlinskih vzorcih in deževnikih, vzorčenih na pehotnih streliščih. Na podlagi predstavljenih rezultatov zaključujemo, da pehotna strelišča lahko pomenijo ekološko tveganje za receptorske organizme (travniška voluharica), kljub temu da se obremenjenost sPb razmeroma hitro zmanjšuje z oddaljenostjo od zaščitnih nasipov, ki vsebujejo največje vsebnosti Pb.
Ključne besede: pehotna strelišča, svinec, mali sesalci, travniška voluharica, rumenogrla miš, poljska rovka, gozdna rovka, deževniki, ocena tveganja
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2520; Prenosov: 690
.pdf Celotno besedilo (458,31 KB)

2.
Obremenjenost trosnjakov užitnih vrst gliv iz Šaleške in Zgornje Mežiške doline z izbranimi kovinami (Cd, Hg, Pb, As), s poudarkom na oceni tveganja za prehranjevanje ljudi
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, 2011

Povzetek: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As smo izmerili v trosnjakih različnih vrst gliv iz okolice nekdanje topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina) in največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina) z namenom, da napravimo primerjavo med obema območjema ter drugimi evropskimi raziskavami in ocenimo tveganje za zdravje ljudi zaradi prehranjevanja s trosnjaki užitnih vrst gliv. V Šaleški dolini odsvetujemo uživanje poljskega in hostnega kukmaka, poletnega gobana ter vijoličaste bledivke, v Zgornji Mežiški dolini pa jesenskega gobana, betičaste prašnice, brezovega turka, sivorumene mraznice in orjaškega dežnika. Za nekatere vrste gliv predlagamo omejitve pri njihovem uživanju. Med analiziranimi kovinami je Cd najbolj problematičen v obeh raziskovalnih območjih, saj ravno vsebnost Cd največkrat zmanjšuje dopustno količino zaužitih trosnjakov gliv. zaradi prepoznanega tveganja za zdravje ljudi predlagamo vzpostavitev biomonitoringa v degradiranih območjih v Sloveniji, kjer podobnih raziskav še ni bilo (Jesenice, Celjska kotlina), in v tradicionalno nabiralniških območjih (Pokljuka, Smrekovec).
Ključne besede: Cd, Hg, Pb, As, trosnjaki gliv, ocena tveganja, Šaleška dolina, Zgornja Mežiška dolina
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2194; Prenosov: 686
.pdf Celotno besedilo (675,67 KB)

3.
Prehod kovin iz tal v tkiva izbranih vrst prostoživečih živali : primer Velikega Vrha
Boris Kryštufek, Davorin Tome, Boštjan Pokorny, Nataša Kopušar, Samar Al Sayegh-Petkovšek, 2017

Povzetek: V raziskavi smo analizirali prenos kovin iz gozdnih in travniških tal v male sesalce (rumenogrla miš, gozdna in poljska voluharica), veliko sinico in lisico, ki živijo na območju Velikega Vrha. Hkrati smo ocenili tveganje za te organizme na podlagi primerjave določenih vsebnosti v rastlinskih in živalskih tkivih s kritičnimi ter dopustnimi vsebnostmi in izračunom kvocienta tveganja (HQ) na podlagi vnosa kovin s prehrano. Izjema je bila velika sinica, ki smo jo pri izračunu HQ nadomestili s kosom, ki se pogosto prehranjuje z deževniki. Ugotovili smo, da so gozdni in travniški ekosistemi na območju Velikega Vrha, ki je bil zlasti v preteklosti izpostavljen velikim izpustom iz Termoelektrarne Šoštanj, zmerno obremenjeni s Pb (gozdna tla, živalska tkiva), Hg (gozdna tla, živalska tkiva) in Cd (travniška tla, korenine trav, detelj in zeli). Vendar tveganja za prostoživeče živali (navadna lisica, rumenogrla miš, poljska in gozdna voluharica) in deževnike nismo ugotovili, saj so bile določene vsebnosti Hg, Pb in Cd nižje od kritičnih (mali sesalci, lisica) oziroma letalnih (smrtnih) vsebnosti (deževniki). Obstaja pa verjetnost za tveganje zaradi vnosa Hg v lisico prek gozdne voluharice in zaradi vnosa Pb v kosa prek deževnikov, vendar samo v primeru, če bi ta prehranska vira sestavljala vsaj polovico diete omenjenih organizmov.
Ključne besede: kovine, termoelektrarna, Hg, Pb, mali sesalci, velika sinica, ocena tveganja
DiRROS - Objavljeno: 21.02.2018; Ogledov: 2899; Prenosov: 1072
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
Skrb za drevesa v urbanem okolju
Andreja Kavčič, 2018

Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, arboristika, ocena tveganja, anatomija, mehanske lastnosti lesa, arboristična diagnostika, škodljivci, bolezni
DiRROS - Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 873; Prenosov: 549
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd
Andreja Kavčič, Anita Benko-Beloglavec, 2020

Povzetek: Posledice mednarodne trgovine z lesom med celinami in državami so vneseni tujerodni škodljivi organizmi, ki ob ustalitvi v našem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Zato se lahko pojavijo v večjih populacijah in povzročajo poškodbe na rastlinah ali celo odmiranje. Pri prenovi zakonodaje na področju zdravja rastlin v EU je Slovenija podpirala preventivni pristop in previdnostno načelo pri trgovanju z rastlinami in rastlinskimi proizvodi iz tretjih držav. Za les listavcev ni dovolj zaščite pri uvozu v EU. Zato je bil pripravljen seznam novih, potencialno nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov, ki bi jih morali uvrstiti v seznam karantenskih škodljivih organizmov in tako preprečiti njihov vnos z uvozom lesa gostiteljskih rastlin v EU in tako obvarovati gozdove pred potencialno škodo.
Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, les listavcev, uvoz, predhodna ocena tveganja, poti vnosa
DiRROS - Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 767; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (149,12 KB)

6.
Ocena tveganja za levkemije zaradi nizkofrekvenčnega magnetnega polja pri slovenskih otrocih in mladostnikih
Tina Žagar, Sonja Tomšič, Sara Korat, Teja Oblak, Vesna Zadnik, 2021

Povzetek: Izhodišča: Raziskave kažejo, da bi lahko nizkofrekvenčno magnetno polje (NF MP) gostote več kot 0,4 µT povečalo tveganje za nastanek otroških levkemij. Raziskali smo to tveganje zaradi izpostavljenosti NF MP zaradi bivanja v bližini daljnovodov in transformatorskih postaj v Sloveniji. Metode: Iz Registra raka Republike Slovenije smo pridobili georeferencirane podatke za vse otroke in mladostnike, stare 0–19 let, zbolele z levkemijo v letih 2005–2016, ter za referenčno populacijo vseh enako starih otrok in mladostnikov. Razdelili smo jih v pet skupin glede na izpostavljenost NF MP v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj. Za oceno izpostavljenosti NF MP smo uporabili modelirane vrednosti na drobni prostorski mreži. Relativno tveganje za levkemije smo ocenili s standardiziranim količnikom incidence. Dodatno smo raziskali časovni trend pojavljanja levkemij v obdobju 1967–2016 ter geografsko razporejanje. Rezultati: V letih 1967–2016 je za levkemijami zbolelo 841 otrok in mladostnikov (16 na leto). V letih 2005–2016 je velika večina vseh otrok in mladostnikov (99,5 %) v Sloveniji živela na območjih z NF MP, manjšim od 0,1 μT. Med 195 primeri levkemij se je v 0,1 ≤ NF MP < 0,2 µT blizu daljnovodov razvrstil eden (SKI = 2,4, IZ: 0,1−13,3), v bližini transformatorskih postaj pa pet primerov (SKI = 3,0; IZ: 0,97−7,0). V področju gostote NF MP, večje od 0,2 μT, ni bilo zbolelih. Levkemije se niso statistično značilno geografsko razporejale. Zaključki: V Sloveniji nobenega primera levkemij med slovenskimi otroci in mladostniki, starimi do vključno 19 let, ki živijo v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj, ne moremo pripisati vplivu izpostavljenosti NF MP.
Ključne besede: ocena tveganja, otroci, levkemije, nizkofrekvenčno magnetno polje, daljnovodi, transformatorske postaje
DiRROS - Objavljeno: 14.12.2021; Ogledov: 80; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (561,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh