1. Molybdenum, lead and zinc mobility potential in agricultural environments : a case study of the Kočani field, North MacedoniaNastja Rogan Šmuc, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: The research focuses on the assessment of potential toxic elements (PTEs) contamination of the soils of the Kočani field (North Macedonia) due to the surrounding past and current polymetallic mining activities. The Zletovska River drains the untreated wastewater from the Pb-Zn mine in the Zletovo-Kratovo region and is unfortunately used to irrigate the surrounding rice fields. Elevated levels of molybdenum (Mo) and especially lead (Pb) and zinc (Zn) were found in the soil samples from the rice fields near the Zletovska River (in the western part of the Kočani field), which are well above the limit and critical emission values for PTEs content in soils. In addition, Mo was consistently bound to water soluble, exchangeable and oxidizable fractions in all samples, while reducible and residual fractions were predominated by Pb and Zn. According to the sum of the water-soluble and exchangeable fractions, the mobility and environmental bioavailability potential of the investigated PTEs in the soil-plant system decreased in the following order: Mo > Pb > Zn. It is therefore very important to emphasize that when assessing the environmental impact of PTEs on the respective surroundings, not only the commonly considered trace and minor PTEs (such as Pb and Zn) that occur in geological materials should be taken into account, but also in lower contents (such as Mo). The translocation of PTEs within the ecosystem does not depend on their total content in the primary geological materials, but on their individual mobility and binding capacity.
Ključne besede: potencialno strupeni elementi, tla, mobilnost, okoljska ocena, Severna Makedonija
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2025; Ogledov: 122; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (2,88 MB) |
2. Prilagajanje gospodarjenja z gozdovi podnebnim spremembam: zasnova in predlog strategijAndrej Bončina, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Podnebne spremembe se kažejo v postopnem spreminjanju povprečnih vrednosti podnebnih spremenljivk in večji pogostnosti ekstremnih vremenskih dogodkov. Podnebne spremembe vplivajo na razvoj gozdov. Ocena ranljivosti gozdov je izhodišče za gospodarjenje z gozdovi, prilagojeno podnebnim spremembam. S prilagojenim gospodarjenjem izboljšamo odpornost in prožnost gozdov ter pospešimo tranzicijo gozdov. Prilagojeno gospodarjenje je opredeljeno s strategijami, smernicami in ukrepi. V prispevku predstavljamo i) zasnovo prilagojenega gospodarjenja z gozdovi, ii) predlog strategij za prilagajanje gozdov podnebnim spremembam v Sloveniji in iii) postopek vključevanja prilagoditvenega gospodarjenja v celovito zasnovo gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: ocena ranljivosti, odpornost gozdov, prožnost gozdov, prilagajanje gospodarjenja, strategije, ukrepi, načrtovalni postopek
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2024; Ogledov: 565; Prenosov: 199
Celotno besedilo (516,89 KB) |
3. Modeliranje izgube uporabnosti in ocena navidezne starosti asfaltnih vozišč na osnovi vizualne ocene stanjaPrimož Pavšič, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pod vplivi prometnih obremenitev in okoljskih vplivov se kakovost vozišč stalno slabša. Z uporabo modificiranega švicarskega indeksa MSI lahko ocenimo in spremljajmo staranje vozišča, sposobnost zagotavljanja njegove funkcije pa lahko opredelimo z izgubo uporabnosti vozišča. Prispevek podaja predlog nove modelne funkcije za opredelitev staranja vozišča oziroma njegove izgube uporabnosti na osnovi vizualne ocene stanja vozišča (MSI) in določitev njegove navidezne starosti glede na predlagani model staranja vozišč.
Ključne besede: vozišče, ocena stanja, MSI, model
Objavljeno v DiRROS: 04.12.2023; Ogledov: 766; Prenosov: 420
Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Nadgradnja podatkov o fenološkem razvoju rastlin v spremenjenem podnebju : (pogodba št. 2551-21-700022)Gal Oblišar, Urša Vilhar, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: fenološki razvoj rastlin, fenološka podatkovna baza, podnebni trendi, prostorska interpolacija, spomladanski indeks, ocena podnebnih sprememb, Agencija za okolje Republike Slovenije, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2023; Ogledov: 1135; Prenosov: 313
Celotno besedilo (2,63 MB) |
6. Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v SlovenijiMojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.
Ključne besede: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 1326; Prenosov: 406
Celotno besedilo (197,67 KB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
