1. |
2. |
3. |
4. Ocena tveganja za levkemije zaradi nizkofrekvenčnega magnetnega polja pri slovenskih otrocih in mladostnikihTina Žagar, Sonja Tomšič, Sara Korat, Teja Oblak, Vesna Zadnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Raziskave kažejo, da bi lahko nizkofrekvenčno magnetno polje (NF MP) gostote več kot 0,4 µT povečalo tveganje za nastanek otroških levkemij. Raziskali smo to tveganje zaradi izpostavljenosti NF MP zaradi bivanja v bližini daljnovodov in transformatorskih postaj v Sloveniji.
Metode: Iz Registra raka Republike Slovenije smo pridobili georeferencirane podatke za vse otroke in mladostnike, stare 0–19 let, zbolele z levkemijo v letih 2005–2016, ter za referenčno populacijo vseh enako starih otrok in mladostnikov. Razdelili smo jih v pet skupin glede na izpostavljenost NF MP v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj. Za oceno izpostavljenosti NF MP smo uporabili modelirane vrednosti na drobni prostorski mreži. Relativno tveganje za levkemije smo ocenili s standardiziranim količnikom incidence. Dodatno smo raziskali časovni trend pojavljanja levkemij v obdobju 1967–2016 ter geografsko razporejanje.
Rezultati: V letih 1967–2016 je za levkemijami zbolelo 841 otrok in mladostnikov (16 na leto). V letih 2005–2016 je velika večina vseh otrok in mladostnikov (99,5 %) v Sloveniji živela na območjih z NF MP, manjšim od 0,1 μT. Med 195 primeri levkemij se je v 0,1 ≤ NF MP < 0,2 µT blizu daljnovodov razvrstil eden (SKI = 2,4, IZ: 0,1−13,3), v bližini transformatorskih postaj pa pet primerov (SKI = 3,0; IZ: 0,97−7,0). V področju gostote NF MP, večje od 0,2 μT, ni bilo zbolelih. Levkemije se niso statistično značilno geografsko razporejale.
Zaključki: V Sloveniji nobenega primera levkemij med slovenskimi otroci in mladostniki, starimi do vključno 19 let, ki živijo v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj, ne moremo pripisati vplivu izpostavljenosti NF MP.
Ključne besede: ocena tveganja, otroci, levkemije, nizkofrekvenčno magnetno polje, daljnovodi, transformatorske postaje
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 369; Prenosov: 194
 Celotno besedilo (561,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
5. Onko-nefrologija - pristop k obravnavi bolnikovTomaž Milanez, Janja Ocvirk, Miha Arnol, 2021, strokovni članek Povzetek: Onko-nefrologija je novo, multidisciplinarno področje, ki povezuje predvsem področji onkologije in nefrologije. Število bolnikov z rakom, ki imajo različno stopnjo ledvične okvare, narašča. Cilj celostne obravnave onko-nefrološkega bolnika je večja učinkovitost in varnost zdravljenja. Bolniki z ledvično okvaro višje stopnje so bili izključeni iz prospektivnih randomiziranih raziskav, tako da za njih ni na voljo podatkov z visoko dokazi visoke stopnje o učinkovitosti in varnosti zdravil ter mejnih vrednostih biooznačevalcev, ki so v pomoč pri vodenju zdravljenja. V klinični praksi se zato pri zdravljenju onko-nefrološkega bolnika opiramo na klinične izkušnje, podatke iz retrospektivnih analiz in posameznih objavljenih primerov ter priporočila, ki temeljijo na soglasju strokovnjakov. Pri zdravljenju onko-nefrološkega bolnika je ključno tesno sodelovanje med onkologom in nefrologom, mnogokrat je nujen multidisciplinarni posvet. Zdravnik, ki je odgovoren za načrt zdravljenja, potrebuje osnovno znanje nefrologije in dobro poznavanje omejitev onkološkega zdravljenja. Zaradi vedno večjega števila onko-nefroloških bolnikov in novih možnosti protirakavega zdravljenja je pred desetimi leti na Onkološkem inštitutu Ljubljana začela delovati onko-nefrološka ambulanta, za zahtevnejše bolnike, ki potrebujejo dodatno multidisciplinarno obravnavo, pa deluje onko-nefrološki konzilij. Delovna skupina za onko-nefrologijo v okviru Sekcije za internistično onkologijo vsako leto pripravi onko-nefrološko šolo, kjer svoj pogled na isti klinični problem predstavijo različni strokovnjaki. Ena izmed prioritet onko-nefrologije so raziskave. V prispevku so opisane pomembnejše teme s področja onko-nefrologije skupaj z izzivi iz klinične prakse.
Ključne besede: onko-nefrologija, ocena ledvičnega delovanja, nefrotoksičnost
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2021; Ogledov: 520; Prenosov: 165
Celotno besedilo (218,35 KB) |
6. Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozdAnita Benko-Beloglavec, Andreja Kavčič, 2020, strokovni članek Povzetek: Posledice mednarodne trgovine z lesom med celinami in državami so vneseni tujerodni škodljivi organizmi, ki ob ustalitvi v našem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Zato se lahko pojavijo v večjih populacijah in povzročajo poškodbe na rastlinah ali celo odmiranje. Pri prenovi zakonodaje na področju zdravja rastlin v EU je Slovenija podpirala preventivni pristop in previdnostno načelo pri trgovanju z rastlinami in rastlinskimi proizvodi iz tretjih držav. Za les listavcev ni dovolj zaščite pri uvozu v EU. Zato je bil pripravljen seznam novih, potencialno nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov, ki bi jih morali uvrstiti v seznam karantenskih škodljivih organizmov in tako preprečiti njihov vnos z uvozom lesa gostiteljskih rastlin v EU in tako obvarovati gozdove pred potencialno škodo.
Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, les listavcev, uvoz, predhodna ocena tveganja, poti vnosa
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 996; Prenosov: 270
Celotno besedilo (149,12 KB) |
7. Skrb za drevesa v urbanem okoljuAndreja Kavčič, 2018, poljudni članek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, arboristika, ocena tveganja, anatomija, mehanske lastnosti lesa, arboristična diagnostika, škodljivci, bolezni
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1051; Prenosov: 662
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. Prehod kovin iz tal v tkiva izbranih vrst prostoživečih živali : primer Velikega VrhaSamar Al Sayegh-Petkovšek, Nataša Kopušar, Boštjan Pokorny, Davorin Tome, Boris Kryštufek, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo analizirali prenos kovin iz gozdnih in travniških tal v male sesalce (rumenogrla miš, gozdna in poljska voluharica), veliko sinico in lisico, ki živijo na območju Velikega Vrha. Hkrati smo ocenili tveganje za te organizme na podlagi primerjave določenih vsebnosti v rastlinskih in živalskih tkivih s kritičnimi ter dopustnimi vsebnostmi in izračunom kvocienta tveganja (HQ) na podlagi vnosa kovin s prehrano. Izjema je bila velika sinica, ki smo jo pri izračunu HQ nadomestili s kosom, ki se pogosto prehranjuje z deževniki. Ugotovili smo, da so gozdni in travniški ekosistemi na območju Velikega Vrha, ki je bil zlasti v preteklosti izpostavljen velikim izpustom iz Termoelektrarne Šoštanj, zmerno obremenjeni s Pb (gozdna tla, živalska tkiva), Hg (gozdna tla, živalska tkiva) in Cd (travniška tla, korenine trav, detelj in zeli). Vendar tveganja za prostoživeče živali (navadna lisica, rumenogrla miš, poljska in gozdna voluharica) in deževnike nismo ugotovili, saj so bile določene vsebnosti Hg, Pb in Cd nižje od kritičnih (mali sesalci, lisica) oziroma letalnih (smrtnih) vsebnosti (deževniki). Obstaja pa verjetnost za tveganje zaradi vnosa Hg v lisico prek gozdne voluharice in zaradi vnosa Pb v kosa prek deževnikov, vendar samo v primeru, če bi ta prehranska vira sestavljala vsaj polovico diete omenjenih organizmov.
Ključne besede: kovine, termoelektrarna, Hg, Pb, mali sesalci, velika sinica, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 21.02.2018; Ogledov: 3791; Prenosov: 1763
Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. Obremenjenost trosnjakov užitnih vrst gliv iz Šaleške in Zgornje Mežiške doline z izbranimi kovinami (Cd, Hg, Pb, As), s poudarkom na oceni tveganja za prehranjevanje ljudiSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As smo izmerili v trosnjakih različnih vrst gliv iz okolice nekdanje topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina) in največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina) z namenom, da napravimo primerjavo med obema območjema ter drugimi evropskimi raziskavami in ocenimo tveganje za zdravje ljudi zaradi prehranjevanja s trosnjaki užitnih vrst gliv. V Šaleški dolini odsvetujemo uživanje poljskega in hostnega kukmaka, poletnega gobana ter vijoličaste bledivke, v Zgornji Mežiški dolini pa jesenskega gobana, betičaste prašnice, brezovega turka, sivorumene mraznice in orjaškega dežnika. Za nekatere vrste gliv predlagamo omejitve pri njihovem uživanju. Med analiziranimi kovinami je Cd najbolj problematičen v obeh raziskovalnih območjih, saj ravno vsebnost Cd največkrat zmanjšuje dopustno količino zaužitih trosnjakov gliv. zaradi prepoznanega tveganja za zdravje ljudi predlagamo vzpostavitev biomonitoringa v degradiranih območjih v Sloveniji, kjer podobnih raziskav še ni bilo (Jesenice, Celjska kotlina), in v tradicionalno nabiralniških območjih (Pokljuka, Smrekovec).
Ključne besede: Cd, Hg, Pb, As, trosnjaki gliv, ocena tveganja, Šaleška dolina, Zgornja Mežiška dolina
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2999; Prenosov: 1283
Celotno besedilo (675,67 KB) |
10. Modelni izračun vpliva ceste na povečanje vrednostnega donosa gozdaJanez Krč, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Opisali smo modelni izračun vpliva gozdne ceste na vrednost gozdne rente. Analizirali smo spremembo karte oblik spravila lesa in gozdno takso v odsekih,na katere izbrana cesta neposredno vpliva. Izračun primerja stroške gradnje in vzdrževanja ceste z razliko v gozdni taksi, ki je posledica spremenjenih stroškov spravila lesa. Diskontirane vrednosti stroškov in donosa primerjamo po treh različicah v odvisnosti od podmen za določanje odprtosti gozda. Raziskava je pokazala, da gostitev cestnega omrežja v že odprte predele gozdov ne povrne stroškov gradnje in vzdrževanja cest, če upoštevamo le nižje stroške spravila lesa. Cesta mora imeti zato poleg gospodarske tudi vrsto socialnih in splošnokoristnih vlog, ki pa jih ne moremo kvantitativno vrednotiti z enotnimi merili, ker še niso postavljena. Postopek primerjave je povsem determinističen, ponovljiv in prilagojen uporabi računalniškega modela pri presoji vpliva obstoječih ali načrtovanih novih gozdnih prometnic.
Ključne besede: gozdna prometnica, gozdna cesta, ocena, donos ceste, vrednost gozda, povečanje vrednosti, spravilo lesa, računalniški model
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3054; Prenosov: 1175
Celotno besedilo (757,37 KB) |
