131. |
132. |
133. |
134. Karcinoza možganskih ovojnic in rak dojk : 11-letni rezultati zdravljenja z obsevanjemTanja Žnidarič, Ivica Ratoša, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Karcinoza možganskih ovojnic (LMK) nastane z zasevanjem tumorskih celic na možganske ovojnice in pomeni slabo prognozo. Obsevanje je ena izmed možnosti zdravljenja za ublažitev nevroloških simptomov. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili 423 bolnic z rakom dojke (RD) in možganskimi zasevki (MZ) ali LMK, ki so se v obdobju med 2005 in 2015 z obsevanjem glave zdravile na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podrobneje smo analizirali skupino bolnic z LMK, za katere smo tudi preverili uporabnost dveh prognostičnih lestvic preživetja, Breast Graded Prognostic Assessment (Breast-GPA) in Simple Survival Score for Brain Metastases (SS-BM). Rezultati: Z obsevanjem glave smo v opazovanem obdobju zdravili 70 bolnic z LMK. Srednji čas od diagnoze RD do pojava LMK je znašal 4,3 leta, vendar je bil ta čas najkrajši pri trojno negativnem in najdaljši pri luminal A podtipu RD. Srednje celokupno preživetje je za bolnice z MZ in LMK znašalo 7,5 (95-% interval zaupanja, IZ; 6,3%8,8) in 2,3 meseca (95-% IZ; 1,5%3,2) (p < 0,005) ter se je razlikovalo glede na molekularni podtip RD. Na daljše preživetje ni vplivala višja prejeta doza obsevanja (% 20 Gy vs. > 20 Gy). Z analizo smo potrdili prognostično vrednost lestvice Breast-GPA (p < 0,005) in SS-BM (p = 0,044). Zaključki: Pričakovano preživetje se je v naši skupini analiziranih bolnic z LMK razlikovalo glede na stanje zmogljivosti, molekularni podtip RD ter seštevek točk prognostične lestvice.
Ključne besede: rak dojke, karcinoza možganskih ovojnic, obsevanje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3057; Prenosov: 775
 Celotno besedilo (283,45 KB) |
135. Obsevanje pri raku prostate : navodila za bolnikeHelena Barbara Zobec Logar, Barbara Šegedin, Borut Kragelj, Manja Šešek, 2013, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Obsevanje je način zdravljenja rakavih bolezni z žarki visokih energij. Rentgenski žarki, ki jih uporabljamo pri obsevanju prostate, so vrsta elektromagnetnega valovanja. Energija žarkov je dovolj velika, da v tumorju povzroči ionizacijo in s tem uničenje tumorja.
Ključne besede: rak prostate, obsevanje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 3088; Prenosov: 716
Celotno besedilo (691,09 KB) |
136. Radiomukozitis : neprijetna težava pri obsevanju raka glave in vratuPrimož Strojan, 2018, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Z radio(kemo)terapijo zdravimo velik del bolnikov z rakom glave in vratu. Pri tem je obsevan pomemben del sluznic ustne votline in žrela. Nastalo poškodbo sluznic imenujemo radiomukozitis oz. zaradi mesta nahajanja tudi oralni mukozitis ali stomatitis.
Ključne besede: rak glave, rak vratu, obsevanje, vnetje sluznic, radiomukozitis, oralni mukozitis, stomatitis
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2750; Prenosov: 809
Celotno besedilo (1,66 MB) |
137. Akutni stranski učinki obsevanja glave in vratu ter prsnega košaMarko Kokalj, Primož Strojan, 2018, strokovni članek Povzetek: Stranski učinki so kljub napredku radioterapije v zadnjih desetletjih še vedno pomemben in neizogiben sopojav tovrstnega zdravljenja, ki pomembno vpliva na kvaliteto življenja bolnikov z rakom. Akutni stranski učinki se razvijejo znotraj 90 dni od pričetka obsevanja. Pri zdravljenju raka v področju glave in vratu ter prsnega koša se najpogosteje srečujemo z radiodermatitisom in radiomukozitisom, ki se pojavljata pri več kot 90% obsevanih bolnikov, pogosto pa se jima pridružujejo tudi pomanjkanje sline (kserostomija), motnje okusa (disgevzija) in težave pri požiranju (disfagija). V pričujočem članku so omenjeni stranski učinki na kratko predstavljeni, navedeni pa so tudi ukrepi za preprečevanje in zdravljenje le-teh.
Ključne besede: radiodermatitis, radiomukozitis, stranski učinki, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3870; Prenosov: 941
Celotno besedilo (119,30 KB) |
138. Akutni stranski učinki obsevanja trebuha in medeniceAna Jeromen, 2018, strokovni članek Povzetek: Obsevanje v področju trebuha in medenice je povezano s pojavom akutnih stranskih učinkov organov, ki se nahajajo v bližini obsevalnega tarčnega volumna. Prizadeto je predvsem tkivo z visoko proliferativno aktivnostjo celic - sluznice sečnega mehurja in gastrointestinalnega trakta, kostni mozeg in koža. Osnovni mehanizem nastanka je poškodba zarodnih celic, ki poruši ravnotežje med odmiranjem zrelih celic in nastajanjem novih. Temu se pridruži še vnetni odziv. Simptomi se običajno pojavijo 2 do 3 tedne po začetku obsevanja in trajajo še nekaj tednov po zaključku zdravljenja. Izrednega pomena je spodbujanje bolnikov k ustreznim preventivnim ukrepom. Zdravljenje je konzervativno in odvisno od stopnje izraženosti težav.
Ključne besede: obsevanje, trebuh, medenica, stranski učinki
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3563; Prenosov: 830
Celotno besedilo (90,01 KB) |
139. Predoperativno obsevanje medenice po kratkem režimu 5 x 5 Gy pri bolniku s karcinomom dankeFranc Anderluh, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pri bolnikih z lokalno in/ali regionalno napredovalim karcinomom danke je po trenutno veljavnih smernicah indicirano predoperativno zdravljenje. V prispevku je prikazan klinični primer starejšega bolnika s karcinomom danke v kliničnem stadiju T4 N0 M0, ki je bil zdravljen s predoperativnim obsevanjem medenice po kratkem režimu 5 x 5 Gy, čemur je po šestih tednih sledila abdominoperinealna ekscizija. Ob patološki kompletni remisiji bolnik pooperativne kemoterapije ni prejemal in je bil ob zadnji kontroli, slabo leto in pol po operaciji, brez znakov za ponovitev bolezni.
Ključne besede: predoperativno obsevanje, karcinom danke, rak danke, medenica
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2919; Prenosov: 700
Celotno besedilo (309,24 KB) |
140. Obsevanje starostnikov z rakomVaneja Velenik, 2014, strokovni članek Povzetek: Vse več je dokazov, da imajo stari bolniki z rakom dobrobit od specifičnega onkološkega zdravljenja. Kljub temu so pogosto premalo zdravljeni, kar ima za posledico slabši izid bolezni. Ob tem je zaskrbljujoče tudi to, da je veliko starostnikov ob diagnozi relativno dobrega zdravja in imajo po predvidevanjih pred sabo še več let življenja. Kronološka starost, ki je pogosto podlaga za odločitev o vrsti in intenzivnosti zdravljenja, se je izkazala kot nezadosten in zavajajoč podatek. Starostniki v dobrem stanju zmogljivosti prenašajo obsevanje enako dobro kot mlajši bolniki in imajo primerljiv odgovor bolezni na zdravljenje Vlogo pri odločitvi imajo tudi napačna presoja pričakovanega življenja bolnika, dvom v terapevtsko učinkovitost in strah zaradi toksičnosti zdravljenja. Priporoča se celovita geriatrična ocena starejših bolnikov, ki bi onkologom pomagala pri razmisleku o primernosti napotitve na radikalno ali paliativno onkološko zdravljenje.
Ključne besede: starostniki, bolniki, obsevanje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2598; Prenosov: 669
Celotno besedilo (415,15 KB) |
