1. Na Krasu potekala delavnica na temo sonaravnihrešitev za obnovo gozdov po naravnih ujmahBoris Rantaša, David Debevec, Marjana Westergren, Matej Kravanja, Boštjan Košiček, Andrej Breznikar, Katja Kavčič Sonnenschein, 2026, poljudni članek Ključne besede: obnova gozdov, delavnice, naravne ujme, Kras
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2026; Ogledov: 31; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (209,29 KB) |
2. Izolacija rizosfernih bakterij in gliv bukve (Fagus sylvatica L.) in jelke (Abies alba Mill.) ter testiranje izolatov na rastlinam koristne lastnostiRobert Logar, Tina Unuk Nahberger, 2026, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Povzetek: Iz rizosfere navadne bukve (Fagus sylvatica L.) in navadne jelke (Abies alba Mill.) smo izolirali bakterijske in glivne seve kot potencialne rastlinam koristne mikroorganizme. Izolati so bili ovrednoteni glede na izbrane rast spodbujajoče (PGP) lastnosti, povezane z dostopnostjo hranil, hormonsko regulacijo in odzivom rastlin na stres. Preliminarni rezultati predstavljajo osnovo za izbor avtohtonih sevov in oblikovanje mikrobnih konzorcijev za nadaljno inokulacijo sadik.
Ključne besede: rizosfera, rastlinam koristni mikroorganizmi, bukev, jelka, obnova gozdov
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2026; Ogledov: 165; Prenosov: 69
Celotno besedilo (292,45 KB) |
3. Humanitarna pomoč Slovenije po potresu v Skopju leta 1963Maruša Steiner, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Članek, ki je nastal v okviru istoimenske magistrske naloge, predstavi
glavna področja in vidike humanitarne pomoči, ki jo je Socialistična republika Slovenija nudila Skopju po katastrofalnem potresu 26. julija 1963.
Članek poleg samega dogodka potresa, obsega gmotne škode ter prvih odzivov domače in mednarodne skupnosti, podrobneje predstavi vzpostavitev slovenskih odborov in organov za pomoč, pregled različnih oblik pomoči (zdravstvena, materialna, gradbena) in sprejem ter nastanitev evakuirancev v SR Sloveniji. Članek je nastal na podlagi časopisnega gradiva iz slovenskih časopisov (Delo in Ljubljanski dnevnik) ter arhivskega gradiva
iz fondov Arhiva Republike Slovenije. Časopisni in arhivski viri omogočajo vpogled v delovanje slovenskih oblasti, organizacij in prostovoljcev, ki so v prvih mesecih po potresu na različne načine pomagali Skopju. Glavni
namen je ustvariti pregled in izpostaviti glavne poudarke in načine organizacije slovenske humanitarne pomoči po potresu.
Ključne besede: Skopje, potresi, 1963, humanitarna pomoč Slovenije, solidarnost, protipotresna gradnja, obnova, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2026; Ogledov: 255; Prenosov: 147
Celotno besedilo (360,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Pospeševanje obnove gozdov v Srednji Evropi z uskladitvijo definicij, politik in akcijskih načrtovKatja Kavčič Sonnenschein, Marjana Westergren, Boris Rantaša, Anže Japelj, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Interreg CE, obnova gozdov, usklajevanje
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2025; Ogledov: 482; Prenosov: 278
Celotno besedilo (5,47 MB) |
5. Kako naravna obnova jelovo-bukovega gozda vpliva na sestavo talnega mikrobioma?Nataša Šibanc, Petr Baldrian, Vendula Brabcová, Janez Kermavnar, Hojka Kraigher, Lado Kutnar, Tijana Martinović, Martina Štursová, Tanja Mrak, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: naravna obnova, gozdovi, talni mikrobiom
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2025; Ogledov: 552; Prenosov: 196
Celotno besedilo (307,08 KB) |
6. Obseg opravljenih del in stroškov obnove gozdov s sajenjem in setvijo ter ukrepov varstva pred poškodbami po divjadi v obdobju 2007–2020Gregor Božič, Marijana Vidrih Minić, Boris Rantaša, Andrej Breznikar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V študiji smo analizirali obseg in stroške obnove gozdov s sajenjem in setvijo v Sloveniji za obdobje od 2007 do vključno 2020, ki jo je izvajal Zavod za gozdove Slovenije. V 14-letnem obdobju je ukrep sajenja potekal na 5.353 ha gozdnih površin, ukrep priprave tal za obnovo s sajenjem in setvijo na 3.489 ha površin, ukrep setve pa na 457 ha površin. Skupaj je bilo v Sloveniji obnovljene 0,5 % površine gospodarskih gozdov, kar v povprečju pomeni 0,04 % površine gospodarskih gozdov na leto. Pred divjadjo je bilo zaščitenih 61 % gozdnih površin, obnovljenih s sajenjem (približno 3.300 hektarov gozda). V tem obdobju je bilo za sadike porabljenih 9.457.562 EUR, od tega 66 % za listavce in 34 % za iglavce. V okviru obnove gozdov s sajenjem je bilo posajenih 6.176.099 sadik listavcev (51 %) in 5.913.388 sadik iglavcev (49 %), skupaj 12.089.487 dreves. V obdobju od leta 2007 do 2020 je bilo na celotnem območju Slovenije za vse ukrepe obnove gozdov s sajenjem in setvijo porabljenih 33.595.188 EUR, in sicer največ za sajenje (53 %) in varstvo pred divjadjo (42 %), za pripravo tal (4 %) in setev (1 %). V proučevanem obdobju je povprečna nabavna cena sadike klasične vzgoje (sadika z golo korenino) pri listavcih znašala 1,19 EUR, pri iglavcih pa 0,52 EUR, medtem ko je povprečna vrednost kontejnerske sadike listavcev znašala 1,96 EUR, kontejnerske sadike iglavcev pa 1,67 EUR. Primerjava med stroški obnove na površino, ki nastanejo pri obnovi s sajenjem, in stroški, ki nastanejo pri obnovi s setvijo za 14 gozdnogospodarskih območij skupaj v proučevanem obdobju, pokaže, da je strošek na hektar pri ukrepu sajenje bistveno večji (6.187 EUR / ha) od stroška na hektar pri ukrepu setev (1.036 EUR / ha).
Ključne besede: obnova gozda, gozdna površina, strošek, ukrep, sadika, sajenje, setev, varstvo pred divjadjo, ujma, Zavod za gozdove Slovenije
Objavljeno v DiRROS: 04.11.2025; Ogledov: 526; Prenosov: 340
Celotno besedilo (549,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Moč uma in telesa : telo kot politični prostor v desetletju po 1. svetovni vojni na SlovenskemPavlina Bobič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek tematizira ideale in perspektive telesnosti v obdobju pred in po prvi svetovni vojni in jih postavlja v okvir sočasnih poskusov celovite povojne obnove življenj. Na kakšne načine se je princip telesnosti spreminjal v politično krajino, kjer so se spopadle različne ideologije in obenem razkrile svoje poglede na duhovno in telesno moč ter sposobnost (moralne) regeneracije?Tradicionalna ikonografija je črpala iz bogate duhovne in sekularne dediščine ter se klesala ob predstavah o vzgojnih prijemih in pasteh dobe. Dileme so se znotraj sokolskih in orlovskih telesnovzgojnih vsebin prepletale s političnimi, desetletja trajajoča razhajanja med obema organizacijama pa so se še zaostrile v času državljanskega spopada ter poglobila razdor v tradicionalnem taboru med drugo svetovno vojno.
Ključne besede: prva svetovna vojna, povojna moralna obnova, koncepti telesnosti, škof Anton Bonaventura Jeglič, Filip Terčelj, Sokol, Orel.
Objavljeno v DiRROS: 15.07.2025; Ogledov: 666; Prenosov: 330
Celotno besedilo (3,01 MB) |
8. Raznolikost in sestava talnega mikrobioma med procesi naravne obnove v jelovo-bukovem gozduNataša Šibanc, Petr Baldrian, Vendula Brabcová, Janez Kermavnar, Hojka Kraigher, Lado Kutnar, Tijana Martinović, Martina Štursová, Tanja Mrak, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: mikrobne združbe, HTS, sečnja, bukev, naravna obnova
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2025; Ogledov: 974; Prenosov: 403
Celotno besedilo (47,74 KB) |
9. |
10. |
