Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (obalno morje) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
State of the art of the marine non-idigenous flora and fauna in Slovenia
Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Alenka Malej, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Authors provide the state of knowledge on marine non-indigenous species in waters off Slovenia. According to published records and authors unpublished data at least 15 non-indigenous species were up to date recorded in the Slovenian part of the Adriatic sea. Eleven species were considered as established and four species as casual. The vectors of introduction are various, comprising Lessepsian migration, mariculture and shipping. The majority of non-indigenous taxa were recorded in the mediolittoral belt and coastal lagoons. The low number of non-indigenous species so far recorded in the Slovenian part of the Adriatic sea could be explained by various factors. Among them, the most reasonable are the lack of scientific attention, the small proportion of Slovenian Sea and low winter temperatures, which represents a physiological barrier for the survival of newcomers. The number of recorded species is far from being satisfactory. Therefore, we expect that the list of non-indigenous species will be enlarged in the nearby future.
Ključne besede: biologija, vegetacija, ribe, favna, morje, Jadransko morje, biodiverziteta, Sredozemsko morje, neavtohtone vrste, Gambusia hoolbroki, Sardinella aurita, severni Jadran, obalno morje, morske alge, alohtone vrste, meridionalizacija, bioinvazije, varstvo narave, Tržaški zaliv, biološki kazalci
Objavljeno v DiRROS: 26.03.2025; Ogledov: 567; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (548,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012
Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji. »Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1714; Prenosov: 1053
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013
Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1068; Prenosov: 912
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Raziskave ribjih združb v akvatoriju Krajinskega parka Strunjan : zaključno poročilo 2015
Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Jernej Uhan, Tihomir Makovec, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: Javni zavod Krajinski park Strunjan (v nadaljevanju KPS) je v okviru projekta Sustainable management of artisanal fisheries in the Strunjan Nature Reserve načrtoval projektne aktivnosti, ki jih je zaupal v izvedbo strokovnjakom iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Te aktivnosti so: a) priprava srečanja s profesionalnimi ribiči, ki sodelujejo pri projektu in seznanitev z ribjo biodiverziteto na območju KPS, b) predstavitev izsledkov primerjalne študije skupnosti ribičev, ki sodelujejo na projektu ter izvedencem ribiške stroke in c) predstavitev izsledkov primerjalne študije na znanstvenih in strokovnih srečanjih. d) analiza ribjega ulova, pridobljenega z načrtnim izlovom v akvatoriju KPS in pred njim, primerjava dobljenih podatkov s podatki opazovalnih cenzusev z namenom ugotavljanja rezidenčnosti posameznih vrst, e) izvajanje opazovalnega cenzusa za popisovanje obrežne ribje favne in opredelitev gostote ribjih vrst v danem okolju (popis obrežne ribje favne in pridobitev naslednjih podatkov. Seznam vrst, gostoto vrst, podatke o življenjskem okolju določenih vrst, f) Dopolnitev seznama ribjih vrst znotraj zavarovanega območja in v neposredni bližini s primerjavo podatkov o rezidentnih, tranzicijskih, rednih in naključnih vrstah. Pričujoče poročilo obravnava vse zgoraj navedene točke, razen točk a, b in c, ki se nanašajo na predavanja za ribiče v smislu popisovanja ribje združbe v akvatoriju KPS predstavitve rezultatov ribičem in izvedencem.
Ključne besede: ekologija, morje, habitatni tipi, biocenoze, ribe, ribolov, Krajinski park Strunjan, paralelni transekti, ribištvo, vertikalni transekti, obalno morje, zavarovana morska območja, biodiverziteta
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1356; Prenosov: 1047
.pdf Celotno besedilo (12,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh