1. Germanizacija toponimov pod nemško okupacijo Gorenjske 1941-1945Damjan Hančič, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtor v prispevku prikaže proces ponemčevanja slovenskih krajevnih imen (toponimov) na Gorenjskem v času nemške okupacije med letoma 1941 in 1945. Okupacijske oblasti so se pri uradnem preimenovanju krajev iz slovenskih v nemške večinoma oprle na nemška poimenovanja krajev iz časa Avstro-Ogrske, ponekod pa so uvedle povsem nova nemška poimenovanja. To je bilo največkrat v primerih, ko je bodisi dotedanje nemško poimenovanje temeljilo na slovenskem izvirniku in je bilo zato nemško govorečemu preveč težavno za izgovorjavo bodisi je imelo preveč katoliško konotacijo. V večjih gorenjskih krajih, kjer so že imeli uveden ulični sistem naslovov, pa pri po-/pre-/imenovanjih ulic in trgov ob splošnih ponemčevalnih težnjah zaznavamo še težnjo po utrjevanju politične hegemonije nacistične stranke (NSDAP), saj poleg poimenovanj po znamenitih osebnostih iz nemške zgodovine in kulture uvajajo poimenovanja po vodilnih možeh nacionalsocialističnega gibanja.
Ključne besede: toponimi, Gorenjska, nemška okupacija, druga svetovna vojna, germanizacija
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2026; Ogledov: 88; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Meja med Tretjim rajhom in Italijo v južnem delu okrožja KamnikDamjan Hančič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek osvetljuje dogajanje v južnih predelih okrožja Kamnik v času druge svetovne vojne. Po okupaciji in razdelitvi slovenskega ozemlja med sosednje okupatorske države je bila južna meja tedanjega okrožja Kamnik hkrati meja med nacističnim Tretjim rajhom in fašistično Kraljevino Italijo. Šlo je za strateško zelo pomembno območje tako za oba okupatorja kot za partizansko gibanje. Prispevek na podlagi arhivskih virov, zlasti gradiva deželnega svetnika okrožja Kamnik in državnega komisarja za utrjevanje nemštva, dopolnjuje dosedanje vedenje o tej tematiki. V prikazu je zajeto obdobje od spomladi 1941 do jeseni 1943, kajti po nemški zasedbi Ljubljanske pokrajine septembra 1943 ta meja za prebivalstvo ni več pomenila večje ovire.
Ključne besede: druga svetovna vojna, nemška okupacija, meja, Kamnik, Črnuče, Trebeljevo
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2026; Ogledov: 353; Prenosov: 255
Celotno besedilo (994,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Preobrat na Gorenjskem v letu 1943Damjan Hančič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Leto 1943 je prineslo več sprememb na vojaškem in političnem dogajanju na Gorenjskem, ki je bila že od aprila 1941 pod nemško okupacijo in z raznimi ukrepi nemških oblasti de facto vključena v Tretji rajh. Nemška država je v tem letu zaključevala še zadnje večje investicije v lokalno infrastrukturo, oblasti pa so začele izvajati tudi množično mobilizacijo v obvezno elovno službo in v nemško vojsko. Čeprav v začetku maja tega leta Gorenjsko obišče vodja SS in državni komisar za utrjevanje nemštva Heinrich Himmler, v tem letu propadejo še zadnji okupatorjevi germanizacijski načrti, zlasti dolgoročna kolonizacija nemških kmetov. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 se na Gorenjskem okrepi moč partizanske vojske in zlasti dejavnost Varnostno-obveščevalne službe (VOS), hkrati pa naraste tudi število civilnih žrtev, ki jih ta povzroči. Ob prehodu iz leta 1943 v 1944 se posledično pojavijo tudi prvi zametki gorenjskega domobranstva. Poveča se nevarnost letalskih bombardiranj zahodnih zaveznikov, težja je tudi oskrba prebivalstva z življenjskimi potrebščinami.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Gorenjska, nemška okupacija, gradnje, 1943
Objavljeno v DiRROS: 16.07.2025; Ogledov: 1181; Prenosov: 314
Celotno besedilo (3,45 MB) |
4. Lažno upanje: slovenska partizanska vojska in prelomno leto 1943Klemen Kocjančič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Leto 1943 je bilo prvo leto med drugo svetovno vojno, ko je slovensko partizansko vodstvo upalo na hiter konec vojne. Tako so
že pred italijansko kapitulacijo izvedli določeno (re)organizacijo
sil in izvedli prvi večji prodor v Slovensko Benečijo. Italijanska
kapitulacija je privedla do okrepitve partizanske vojske z novim
kadrom, oborožitvijo in vojaško opremo, a prihod nemškega okupatorja je pokazal, da novoustanovljene partizanske enote večinoma niso bile sposobne delovati proti bolj izkušenemu sovražniku.
Tako so po italijanski kapitulaciji izvedli nove (re)organizacije in
vzpostavili strukturo, ki se skorajda ni spreminjala do konca druge
svetovne vojne. Hkrati se je na slovenskem ozemlju vzpostavilo
nekakšno strateško ravnovesje med partizani in okupatorji, kjer
nobena stran ni uspela doseči prevlade.
Ključne besede: druga svetovna vojna, narodnoosvobodilna
vojska in partizanski odredi Slovenije, nemška okupacija, velika
septembrska ofenziva, goriška fronta
Objavljeno v DiRROS: 25.06.2025; Ogledov: 610; Prenosov: 217
Celotno besedilo (3,01 MB) |
