1. Zlorabe starostnikov na primeru doma za starejšeJasna Šmit, Ljiljana Leskovic, 2013, strokovni članek Povzetek: Uvod: Zlorabe in nasilje so dejanja, ki osebo prizadenejo proti njeni volji. Namen prispevka je predstaviti problem zlorab nad starostniki in ugotoviti, kolikšno je poznavanje in zavedanje tega problema med negovalnim osebjem. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo strukturiranega vprašalnika. Vprašanja so bila sestavljena s pomočjo pregleda strokovne literature obravnavanega področja. Raziskava je potekala med zaposlenimi v Domu starejših občanov Bor v Črnem Vrhu nad Idrijo leta 2010. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 30 delavcev zdravstvene nege in oskrbe v domu starejših občanov, in sicer 24 žensk ter 6 moških. Največ sodelujočih (n = 23) je imelo poklicno izobrazbo za bolničarja in izobrazbo pete stopnje zdravstvene smeri. Anketiranci v večini poznajo telesno, duševno in spolno zlorabo (n = 28). Najpogostejše žrtve zlorab so dementni (n = 26) in nepomični starostniki (n = 24), najpogostejši povzročitelji so sostanovalci v domu (n = 27). Zlorabe so se najpogosteje (n = 22) zgodile v popoldanskem času, ob delavnikih, v sobi starostnika. Zaposleni, ki so bili priča nasilju, so se v 2,5 % pogovorili s starostnikom. 25 anketirancev bi želelo več pogovorov na temo nasilja in zlorab na delovnem mestu z vodjo službe zdravstvene nege in oskrbe. 5 anketirancev ni izrazilo želje po dodatnem usposabljanju na temo nasilja. Diskusija in zaključek: Če želimo nasilje zmanjšati in omejiti, se ga moramo najprej zavedati in poznati njegovo problematiko. Najpogostejše žrtve zlorab so dementni in nepomični starostniki, najpogostejši povzročitelji pa sostanovalci v domu. Večina anketirancev bi želela izobraževanja na temo zlorabe in nasilja nad starostniki.
Ključne besede: zloraba, nasilje, starostniki, negovalno osebje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 277; Prenosov: 0 |
2. Risk factors for development of low back and neck pain in hospital nursing personnelJadranka Stričević, Zvone Balantič, Zmago Turk, Dušan Čelan, Barbara Kegl, Majda Pajnkihar, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Delavci v zdravstveni negi so v literaturi opredeljeni kot zelo tvegana skupina za pojav bolečin v hrbtenici. Kot največja dejavnika tveganja se izpostavljata ročno dvigovanje in premeščanje bremen. Kako posamezni dejavniki tveganja vplivajo na pojav bolečine v določenem predelu hrbtenice, vnašem primeru ledveni in vratni, predstavlja v literaturi manj raziskano področje. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava z uporabo strukturiranih vprašalnikov in priložnostnim vzorčenjem. Preiskovanci so bili delavci v zdravstveni negi, zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (n = 575). Zbrani podatki so bili statistično analizirani. Rezultati: V prvi meri so rezultati pokazali, da ima velika večina preiskovancev pogoste težave z bolečino v ledvenem (79,0 %) in vratnem (65,9 %) predelu hrbtenice. V nadaljevanju raziskave pa nobeden izmed preučevanih socialno-demografskih dejavnikov, dejavnikov delovnega okolja in gibalne aktivnosti ni pokazal statistično pomembnega vpliva za pojav ene ali druge vrste bolečine v hrbtenici. Diskusija in zaključek: Izhajajoč iz literature, ki pripisuje bolečini v ledvenem predelu hrbtenice večji zdravstveni problem, naši rezultati za preventivo negovalnega osebja v bolnišnici okvirno priporočajo več rekreacije in športa, manj gledanja televizije in normalen indeks telesne mase. Naša raziskava je potrdila velik zdravstveni problem pri negovalnem osebju v bolnišnici zaradi bolečine v hrbtenici. Primerjava med bolečino v ledvenem in vratnem predelu hrbtenice pa ni pokazala očitnih razlik med preučevanimi dejavniki.
Ključne besede: mišično-skeletna obolenja, negovalno osebje, delovno okolje, fizična aktivnost
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 251; Prenosov: 0 |
3. Aktivnosti za preprečevanje padcev v rehabilitaciji pacientov po možganski kapi in njihov učinek na incidenco padcevNatalija Kopitar, Nika Goljar Kregar, Vesna Mlinarič Lešnik, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Preprečevanje padcev je pomemben del rehabilitacijske obravnave. S timsko obravnavo in sistematičnim izvajanjem aktivnosti pri za padec visoko ogroženih pacientih se število padcev lahko zmanjša. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 1.634 pacientov na rehabilitaciji po možganski kapi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča (URI - Soča) od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2012. Za ugotavljanje učinkovitosti aktivnosti za preprečevanje padcev pacientov je bila izvedena retrospektivna opazovalna raziskava z elementi akcijskega raziskovanja. Uspešnost izvedenih aktivnosti za preprečevanje padcev se je ugotavljala na podlagi incidence padcev. Rezultati: V primerjavi z obdobjem 2007 do 2010, ko so se izvajale splošne aktivnosti za preprečevanje padcev in je incidenca padcev npr. leta 2007 znašala 4,5/1000 bolnišničnooskrbnih dni, se je le-ta v letih 2011 in 2012 po uvedbi lestvice za oceno tveganja za padec ter sistematičnega delovanja celotnega rehabilitacijskega tima pomembno zmanjšala, tako da je leta 2012 znašala 2,8/1000 bolnišničnooskrbnih dni. Učinkovitost sistematičnega delovanja pri preprečevanju padcev se kaže v manjšem številu pacientov, ki so padli enkrat ( p = 0,025). Diskusija in zaključek: S sistematičnim delovanjem multidisciplinarnega rehabilitacijskega tima lahko učinkovito zmanjšamo število padcev pacientov po možganski kapi na rehabilitacijskem oddelku. Vpliv teh aktivnosti na preprečevanje padcev pacientov v domačem okolju po zaključeni rehabilitaciji odpira tudi možnosti za nadaljnje raziskovalno delo.
Ključne besede: rehabilitacijski centri, hospitalizirani bolniki, nesrečni padci, preventiva, negovalno osebje, možganska kap, falls, prevention, inpatient rehabilitation
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 279; Prenosov: 137
 Povezava na datoteko |
4. |
