Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (nega bolnika) .

1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost komunikacije diplomiranih in srednjih medicinskih sester z dementnimi bolniki v psihiatričnih bolnišnicah
Urška Blazinšek, Joca Zurc, Brigita Skela-Savič, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Število starejših oseb v Sloveniji in svetu narašča ter s tem tudi število obolelih za demenco. Eden od pomembnih dejavnikov, ki prispeva k dobri oskrbi bolnika z demenco, je tudi ustrezna in učinkovita komunikacija. Namen raziskave je bil ugotoviti znanje srednjih in diplomiranih medicinskih sester o učinkovitosti komuniciranja z dementnimi bolniki ter povezavo učinkovitosti komuniciranja z izobrazbo in starostjo anketiranih in zdravstveno institucijo, iz katere izhajajo. Metode: Raziskava temelji na empirični kvantitativni metodi dela, uporabili smo strukturirani vprašalnik - test znanja. Način vzorčenja je bil neslučajnostni namenski vzorec. Končni vzorec je predstavljal 72 medicinskih sester, od tega 30 iz Psihiatrične klinike Ljubljana in 42 iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. V raziskavi je sodelovalo 26,4 % diplomiranih medicinskih sester in 73,6 % srednjih medicinskih sester oziroma tehnikov zdravstvene nege. Glede na starost so sodelovali pretežno mlajši zaposleni med 20. in 30. letom (50 %), manj jih je bilo med 31. in 40. letom (22,2 %) ter starosti 41 let ali več (27,8 %). Statistična analiza je vsebovala t-test za neodvisne vzorce, analizo variance in linearno regresijo. Rezultati: Ugotovili smo, da so diplomirane medicinske sestre pokazale več znanja o učinkoviti komunikaciji z bolniki z demenco kot srednje medicinske sestre (p < 0,001). Primerjava po starostnih skupinah (p = 0,286) in med dvema psihiatričnima bolnišnicama (p = 0,754) ni pokazala statistično pomembnih razlik v znanju o učinkoviti komunikaciji z dementnimi bolniki. Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s kognitivnimi motnjami zahteva veliko prilagajanja njegovemu razpoloženju in njegovim zmožnostim. Pričujoča raziskava kaže, da se z izobraževanjem poveča znanje učinkovite komunikacije z dementnimi bolniki.
Ključne besede: staranje prebivalstva, mentalno zdravje, zdravstvena nega psihiatričnega bolnika, izobraževanje, medicinske sestre
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 136; Prenosov: 0

2.
Izziv in priložnost za reinžiniring
Cheryl A. Reade, 1996, drugi sestavni deli

Ključne besede: nega bolnika, negovalna služba, reorganizacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 80; Prenosov: 0

3.
4.
Medicinska sestra in vloga socialnega pedagoga
Marija Šantej, 1995, strokovni članek

Ključne besede: medicinske sestre, zdravstvena vzgoja, nega bolnika, socialno delo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 120; Prenosov: 0

5.
6.
Zdravstvena nega potrebuje zakonski in regulativni okvir
Majda Šlajmer Japelj, 1995, strokovni članek

Ključne besede: zdravstvena nega, nega bolnika, zakonodaja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 92; Prenosov: 0

7.
8.
9.
10.
Teorija zdravstvene nege - pregled
Marija Bohinc, Darja Cibic, 1994, strokovni članek

Ključne besede: zdravstvena nega, teorije, nega bolnika
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 123; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh