1. Z zdravili povzročena poškodba pljučnega intersticijaTina Morgan, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Z zdravili povzročena prizadetost pljučnega intersticija je redek neželen učinek zdravil in predstavlja 3–5 % intersticijske pljučne patologije. Več kot 400 zdravil so povezali s tem neželenim učinkom, med njimi pa so najpogostejši antirevmatiki, onkološka zdravila in antiaritmiki. Klinična slika lahko zajema vse od asimptomatske bolezni do življenje ogrožajoče dihalne odpovedi. V zgodnjih vnetnih fazah bolezni so spremembe reverzibilne ob odtegnitvi povzročitelja ali s protivnetnim zdravljenjem. Napredovanje vnetja pa lahko vodi v fibrozo, ki je lahko progresivna. Dejavniki tveganja so starost, kajenje, znana intersticijska pljučna bolezen in obsevanje prsnega koša. Diagnosticiranje je zelo kompleksno in zajema izključitev infekcijskih vzrokov in z osnovno boleznijo povezane patologije. Zdravljenje temelji na odtegnitvi domnevnega povzročitelja, ob hujšem poteku pa tudi dolgotrajni uporabi sistemskih glukokortikoidov. V zadnjih letih so pogostejši vzrok za pljučne prizadetosti zaviralci imunskih nadzornih točk, ki predvsem pri pljučnem raku povzročajo pnevmonitis pogosteje kot druga zdravila.
Ključne besede: intersticijska prizadetost pljuč, neželeni učinki, zdravila
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 360; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (172,91 KB) |
2. |
3. |
4. Prepoznavanje neželenih učinkov zdravil na Interni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaMatej Dobravc Verbič, Mojca Kerec Kos, Miran Brvar, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Farmakovigilanca zajema odkrivanje in obravnavo neželenih učinkov zdravil ter drugih težav, povezanih z zdravili. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana smo v okviru Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v preteklih letih izvedli več raziskav, osredotočenih na prepoznavanje in obravnavo neželenih učinkov zdravil na Interni kliniki. Posebno pozornost smo namenili ocenjevanju vzročne povezanosti med domnevnimi neželenimi učinki zdravil in povzročitelji. V ta namen smo razvili orodje, ki poleg objektivne ocene vzročne povezanosti po lestvici Naranjo vključuje tudi ločeni strokovni oceni zdravnika in raziskovalcev. Novo orodje omogoča razvrstitev večjega števila primerov med potrjene neželene učinke. Pri prepoznavi neželenih učinkov zdravil iz elektronske dokumentacije bolnikov pomembno vlogo igrajo ključne besede, ki zajemajo nespecifične in specifične ključne besede, imena zdravil in laboratorijske kazalce. Žal ima večina ključnih besed nizko napovedno vrednost, zato si v prihodnosti želimo razvoj programskih orodij, ki bodo omogočila kompleksnejše načine iskanja in prepoznave neželenih učinkov ter s tem zmanjšala količino zamudnega ročnega dela
Ključne besede: farmakovigilanca, neželeni učinki zdravi, ocena vzročne povezanost
Objavljeno v DiRROS: 11.12.2025; Ogledov: 503; Prenosov: 119
Celotno besedilo (329,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Podporne oblike zdravljenja limfomov : vodnik za bolnikeLučka Boltežar, Milica Miljković, Urška Rugelj, Lorna Zadravec-Zaletel, 2023, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: sistemsko zdravljenje, radioterapija, neželeni učinki, rehabilitacija, psihološka pomoč
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2025; Ogledov: 522; Prenosov: 159
Celotno besedilo (830,62 KB) |
6. |
7. Zdravljenje z radijevim kloridom : informacije za bolnikaBoštjan Šeruga, 2023, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak prostate, radijev klorid, terapevtska uporaba, zdravljenje, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 08.08.2025; Ogledov: 563; Prenosov: 163
 Povezava na datoteko |
8. Infuzijske reakcije po parenteralni aplikaciji citostatikov na Onkološkem inštitutu Ljubljana med leti 2019-2023Andreja Eberl, Lea Kadiš, Mojca Kerec Kos, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nekatera protitumorna zdravila, ki jih apliciramo parenteralno, predstavljajo tveganje za pojav infuzijskih reakcij, ki so pogost vzrok prekinitev zdravljenja pri bolnikih z rakom. Izvedli smo retrospektivno analizo infuzijskih reakcij na Onkološkem inštitutu Ljubljana med leti 2019 in 2023. V raziskavo smo vključili vse bolnike, ki so v navedenem časovnem obdobju med parenteralno aplikacijo citostatikov doživeli infuzijsko reakcijo. Med bolniki, ki so prejeli 14 različnih citostatičnih učinkovin, je bila infuzijska reakcija poročana v 403 primerih. Najvišjo incidenco infuzijskih reakcij (7,42 %) smo zabeležili pri pegilirani liposomalni obliki doksorubicina, najnižjo pa pri ciklofosfamidu (0,06 %). Infuzijske reakcije so bile pri antraciklinih in taksanih najpogostejše v prvem oziroma drugem ciklu terapije, pri platinovih spojinah pa v poznejših ciklih. Pri večini zdravilnih učinkovin, razen pri platinovih spojinah, so bolniki po pojavu infuzijske reakcije še isti dan nadaljevali s kemoterapijo, pri čemer so se infuzijske reakcije redko ponovile.
Ključne besede: incidenca, infuzijska reakcija, neželeni učinki, parenteralna kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2025; Ogledov: 500; Prenosov: 146
Celotno besedilo (350,88 KB) |
9. Zakaj in kakšno strokovno podporo potrebujejo pacienti med zdravljenjem raka : 48. strokovni seminar2024, ni določena Ključne besede: kemoterapija, biološka zdravila, alergija, imunoterapija, neželeni učinki, pacienti, psihološka podpora, parenteralna prehrana, spolnost, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 24.01.2025; Ogledov: 911; Prenosov: 663
Celotno besedilo (2,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Napovedovanje neželenih učinkov pri imunoterapiji metastatskega melanoma na podlagi slik FDG-PETKatja Strašek, Martina Reberšek, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Imunoterapija je preoblikovala zdravljenje metastatskih rakov, saj je izboljšala preživetje in kakovost življenja bolnikov. Kljub temu povzroča imunsko pogojene neželene učinke, ki zahtevajo prekinitev zdravljenja. Njihovo zgodnje odkrivanje je zato ključnega pomena, njihova diagnoza pa temelji predvsem na kliničnih simptomih in laboratorijskih izvidih. Razmah razvoja umetne inteligence v preteklih letih je omogočil bolj kvantitativno analizo 18F-FDG PET/CT slik. Prvi korak, kjer umetna inteligenca pripomore k hitrejši diagnozi imunsko pogojenih neželenih učinkov, so nevronske mreže, razvite za segmentacijo organov na CT-slikah. Uporaba takšnih avtomatskih orodij za segmentacijo organov je hitrejša in bolj natančna v primerjavi z ročno segmentacijo. Omogoča tudi razvoj kvantitativnih slikovnih bioloških označevalcev, izvlečenih iz PET-slik s pomočjo pridobljenih segmentacij, kar je pripomoglo tudi k razmahu razvoja napovednih modelov. V retrospektivni raziskavi, ki je vključevala 58 bolnikov z metastatskim melanomom, so se percentili porazdelitve FDG v ščitnici, črevesju in pljučih izkazali kot orodje za ločevanje med bolniki, ki bodo razvili imunsko pogojene neželene učinke, in tistimi, ki jih ne bodo. Validacija teh kvantitativnih slikovnih bioloških označevalcev (angl. Quantitative Imaging Biomarkers, QIB) za napovedovanje imunsko pogojenih neželenih učinkov trenutno poteka v prospektivni neinterventni klinični raziskavi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Prvi izsledki kažejo, da so razviti označevalci v pomoč klinikom pri zgodnji diagnozi imunsko pogojenih neželenih učinkov, kar omogoči hitrejše ukrepanje pred razvojem kliničnih simptomov, a včasih tudi lažno napovedo možen razvoj neželenih učinkov. Naslednji koraki so razvoj modela za napoved časa razvoja imunsko pogojenih neželenih učinkov, a je za razvoj takšnih modelov potrebno večje število podatkov, za kar so potrebne multicentrične klinične raziskave. 18 Ključne besede: imunoterapija, neželeni učinki, kvantifikacija, FDG-PET/CT, napovedovanje neželenih učinkov, kvantitativni slikovni biološki označevalci
Ključne besede: metastatski melanom, imunoterapija, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 1126; Prenosov: 422
Celotno besedilo (216,10 KB) |
