Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (natančnost) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preverjanje verjetnostne napovedi sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2023
Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2023, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: Preverili smo zanesljivost verjetnostne napovedi sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2023. Verjetnostni model za napoved sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov je potrdil visoko zanesljivost (AUC modela = 0,89, AUC napovedi = 0,84). Ugotovili smo optimalni prag za verjetnost sanitarnega poseka, ki ga bomo lahko uporabili pri naslednjih napovedih za bolj jasno določitev območij, kjer se bodo potencialno pojavila žarišča smrekovih podlubnikov. Napoved za leto 2023 smo naredili s pragom 0,30, ki pa se je izkazal za prenizkega, saj je bila kar tretjina modelskih celic lažno pozitivnih. Optimalen prag za verjetnostni model v letu 2023 je bil 0,40. Povprečen optimalen prag v obdobju 2020–2023 je bil 0,45, ki ga predlagamo za izdelavo verjetnostne napovedi v naslednjem letu.
Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, navadna smreka, Picea abies, sanitarni posek, napoved, ogroženost, model, validacija, zmogljivost, zanesljivost, točnost, natančnost, AUC, občutljivost, specifičnost
Objavljeno v DiRROS: 11.12.2023; Ogledov: 205; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (791,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Izmera višine drevesa brez odmerjanja razdalje od merilca do drevesa
Vladimir Puhek, 1996, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek obravnava metode in načine merjenja dreves, ki ne zahtevajo odmerjanja razdalje od merilca do drevesa. V uvodu so na kratko podani prejšnji in sedanji načini izmere in priprave za izmero, v nadaljevanju pa je težišče na prikazu treh novih variantnih metod izmere. Za eno od njih je opravljen tudi praktični preizkus natančnosti in zanesljivosti, s posebnim ozirom na morebitno obremenjenost s sistematično napako ali biasom. Za primerjalno - referenčno višino je uporabljena višina, izmerjena s teodolitom. Zaradi realnejše ocene natančnosti nove metode je v preizkus in analizo vključena še izmera višin z višinomerom Suunto
Ključne besede: merjenje višine drevesa, višinomer, padomer, načini izmere, natančnost, točnost, sistematična napaka
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 649; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

3.
4.
5.
6.
Iskanje dokumentov za področje lesarstva s pomočjo vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI
Tomaž Bartol, Jan Stržinar, 2011, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V članku obravnavamo določanje vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) dokumentom s področja lesarstva v slovenski Vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov Cobib.si, možnosti iskanja z vrstilci in povezavo vrstilcev z izbranimi predmetnimi oznakami. Identificirali smo najpomembnejše vrstilce za lesarstvo in sorodne vsebine. Z rabo predpon DC= (Comarc podpolje 675a) in UC= (Comarc podpolje 675c) ukaznega iskanja smo ocenili pogostnost rabe posameznih vrstilcev. Preverjali smo sopojavnost skupin vrstilcev, povezavo s tipologijo raziskovalcev ter slovenskim jezikom. Pri izbranih vrstilcih smo ocenili prekrivanje vrstilcev in predmetnih oznak, ki zajemajo pojem lesa oz. lesarstva. Testirali smo zasnovo najustreznejše iskalne sintakse. Katalogizatorji izpolnjujejo podpolji 675a in 675c po različnih načelih. Vrstilci v polju 675c se določajo na temelju normiranega šifranta, ki problematiko opiše le na širši vsebinski ravni in je manj primeren za določanje ožje vsebine z vidika lesa. Vrstilci iz dveh skupin (630*8*ter 674*) se dokumentom določajo najpogosteje, zajemata pa jih obe podpolji, vendar se vrstilci iz skupine 630*8* prirejajo podpolju 675c redko, vrstilci iz skupine 674* pa dokaj pogosto. Pri istem dokumentu se v obe podpolji pogosto prirejajo vrstilci iz različnih širših skupin, zato je treba za optimalni iskalni odziv uporabiti unijo obeh podpolj. Nadaljnja analiza prekrivanja vrstilcev s predmetnimi oznakami na primeru vrstilcev 674* oz. 630*8* in izpeljankah iz korena les- je pokazala, da pomemben odstotek (35 % oz. 34 %) dokumentov ne vsebuje predmetnih oznak, izpeljanih iz korena les.
Ključne besede: vrstilci UDK, UDK, predmetne oznake, iskalna sintaksa, iskalni odziv, natančnost, baze podatkov, COBIB.SI
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4500; Prenosov: 1904
.pdf Celotno besedilo (939,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh