Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (narodne manjšine) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji
Ivo Jevnikar, 2022, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V sedanjem slovenskem zamejstvu v Italiji je prišlo v zadnjem stoletju do izrednih sprememb v številu in sestavi prebivalstva. Po drugi svetovni vojni se je v njem ustalilo tudi večje število političnih beguncev iz matične Slovenije. Ker jim italijanske oblasti niso podeljevale italijanskega državljanstva, se je večina po nekaj letih izselila prek oceana. Preostali so se dejavno vključili v zamejsko družbeno in kulturno tkivo. Vsekakor pa so begunci na primorskem narodnem pogorišču, ki je bilo posledica četrtstoletnega fašističnega zatiranja, odigrali zelo pomembno vlogo. To velja zlasti za šolstvo, medije, kulturne dejavnosti in versko življenje, kjer so vidni sledovi njihovega dela.
Ključne besede: zgodovina, politične migracije, zamejski Slovenci, narodne manjšine, šolstvo, Italija, 1945/1954
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 439; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

2.
Politično delovanje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem po podpisu Pariške mirovne pogodbe leta 1947
Erika Jazbar, 2023, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Nova razmejitev, ki jo je prinesla Pariška mirovna pogodba leta 1947, je za Slovence, ki so v Italiji postali narodna manjšina, odprla novo poglavje tudi z vidika političnega nastopanja, saj so se v tem času oblikovale nove politične stranke, ki so bile jasno idejno in narodno profilirane. Med Slovenci, ki so živeli na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, so bile na političnem polju pomembne razlike, ki izhajajo iz različnih zgodovinskih, družbenih in tudi narodnih okoliščin. Leta 1947 je bila izrazita tudi ideološka diferenciacija, ki se je leta 1948 »obogatila« še s sporom med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo po resoluciji Informbiroja. Ločnico pa sta že od predvojnega časa predstavljala dva koncepta političnega delovanja: na eni strani samostojno slovensko politično nastopanje, na drugi vključevanje v italijanske stranke.
Ključne besede: Pariška mirovna pogodba (1947), dežela Furlanija - Julijska krajina, Slovenci v Italiji, narodne manjšine, slovenske politične stranke v Italiji
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 376; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh