Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (naravni gozd) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spreminjanje naravne gozdne vegetacije ob višinskem gradientu Veže - Dleskovške planote v Savinjskih Alpah
Jurij Diaci, 1994, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Delo obravnava postopne spremembe vegetacije in strukture sestojev ob gradientu nadmorskih višin na Dleskovškovi planoti v Savinjskih Alpah. S klasifikacijo in ordinacijo so identificirane in analizirane značilne skupine gozdov, ki so se razvile ob gradientu nadmorskih višin. Analiza izpostavlja dopolnjevanje obeh tehnik in njune pomanjklivosti, kadar jih uporabljamo neodvisno in samostojno. Kombinirana uporaba obeh tehnik se je izkazala kot primerno orodje za razpoznavanje in analizo notranje strukture vegetacije naravnih gozdov. Ugotovljena je tudi odvisnost med pritalno vegetacijo ter strukturo in priraščanjem sestojev. Oblikovane so hipoteze o jakosti antropogenega vpliva, znižanju gornje gozdne meje in večji vlogi listavcev v nekdanjih visokogorskih pragozdovih.
Ključne besede: naravni gozd, ordinacija in klasifikacija gozdne vegetacije, predalpski jelov-bukov gozd, visokogorski bukov gozd, sekundarni gozd macesna in smreke, znižanje gornje gozdne meje, Savinjske Alpe
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4369; Prenosov: 1852
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
Proučevanje zgradbe naravnih gorskih gozdov v Savinjskih Alpah
Jurij Diaci, 1995, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava spremembe v zgradbi naravnih gorskih gozdov, ki nastajajo z naraščajočo nadmorsko višino. V obeh višinskih prerezih Dleskovške planote so zajeti značilni sestoji, od gorskega vegetacijskega pasu do gornje gozdne meje. Študija razkriva ekološko stabilnost ohranjenih gorskih gozdov ter njihovo visoko aktivnost pri oblikovanju notranjega in zunanjega okolja. Rezultati kažejo, da je posnemanje naravnih zgradb in regeneracijskih procesov pri negovanju gospodarskih gozdov nadvse smiselno in potrebno.
Ključne besede: naravni gozd, gorski gozd, zgradba sestoja, priraščanje sestoja, ekološka regeneracija gozda, mrtva lesna masa, Savinjske Alpe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4435; Prenosov: 1877
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh