1. Uporaba numeričnih modelov ob razlitjih nafte na morjuDušan Žagar, Vanja Ramšak, Matjaž Ličer, Boris Petelin, Vlado Malačič, 2012, pregledni znanstveni članek Povzetek: Razlitje nafte v morju ima številne škodljive posledice na okolje in gospodarstvo. Potrebno je takojšnje ukrepanje pristojnih služb, ki si ob razlitju lahko pomagajo tudi z matematičnimi modeli, s katerimi je mogoče simulirati procese širjenja in razgradnje nafte. V prispevku je predstavljen pregled procesov in modelov širjenja naftnih madežev v morskem okolju. Opisan je model NAFTA3d in prikazana je njegova uporaba. Predstavljeni so vhodni podatki in rezultati modela na dveh možnih razlitjih v Tržaškem zalivu, pri čemer so upoštevane dejanske (nestacionarne) vremenske in hidrodinamične razmere. Prikazane so simulacije po taktičnem in prognostičnem načinu. Z vgrajenimi procesi in možnostjo povezav z različnimi modeli cirkulacije je lahko model NAFTA3d koristno dodatno orodje za ustrezne službe, ki skrbijo za omejitev širjenja in omilitev posledic ob morebitnih razlitjih nafte na morju.
Ključne besede: morje, numerično modeliranje, naravne nesreče, cirkulacijski modeli, izlitja nafte, onesnaževanje, NAFTA3d, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 26.03.2025; Ogledov: 611; Prenosov: 431
 Celotno besedilo (1,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Numerični modeli za določanje stanja morja v Jadranskem morjuMatjaž Ličer, Dušan Žagar, Maja Jeromel, Martin Vodopivec, 2012, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku predstavljamo glavne razloge za numerično modeliranje morja v Jadranskem morju in na kratko opisujemo modele, ki se trenutno uporabljajo v ta namen. Predstavljeni so cirkulacijski model POM za severno Jadransko morje, valovni model SWAN in model razlitja ogljikovodikov v morskem okolju NAFTA3d. Prikazani so tudi nekateri rezultati vseh navedenih modelov in trenutni načrti njihove implementacije.
Ključne besede: morje, numerično modeliranje, naravne nesreče, cirkulacijski modeli, izlitja nafte, onesnaževanje, POM, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 26.03.2025; Ogledov: 649; Prenosov: 401
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Sistemski pristop ureditve začasnih prostorskih rešitev ob naravnih in drugih nesrečah : primer Zdravstvenega doma Škofja Loka ob epidemiji SARS-CoV-2Špela Alič, Nikolaj Kržišnik, Tadej Beguš, Andrej Štremfelj, Boris Hostnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ob pojavu naravnih in drugih nesreč je včasih treba postaviti začasne objekte ali zagotoviti druge oblike prostorskih ureditev za prebivalstvo oziroma delovanje služb v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. Med epidemijo covida-19 se je pomen načrtovanja dodatnih začasnih prostorskih zmogljivosti za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb prebivalstva pokazal predvsem na primeru potreb zdravstva in socialnega varstva. Ob kriznih dogodkih se morajo odgovorne službe hitro odločati, kar lahko vodi k izvedbi rešitev, ki niso bile predhodno namensko in sistematično pripravljene ter posledično ne prinesejo najboljših mogočih rezultatov. Za urejanje začasnih prostorskih rešitev za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči nismo našli konkretnih smernic, ki bi nas vodile skozi celoten proces, zato smo na podlagi tuje literature in lastnih izkušenj oblikovali procesno shemo in operativni postopek za vzpostavitev začasnih prostorskih rešitev ob kriznih dogodkih. Predstavljen je proces ureditve začasnih prostorskih rešitev, ki smo ga pripravili za CZ občine Škofja Loka. Proces smo uporabili za postavitev zunanje enote Zdravstvenega doma Škofja Loka za obravnavo pacientov s sumom na okužbo z virusom SARS-CoV-2 in ga na podlagi pridobljenih izkušenj dopolnili. Temelji na procesnem pristopu in je razdeljen na sedem faz, od ugotavljanja potreb do končne izvedbe in uporabe začasne prostorske rešitve.
Ključne besede: zdravstveni domovi, Škofja Loka, epidemije, naravne nesreče, prostorske ureditve
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2025; Ogledov: 581; Prenosov: 335
Celotno besedilo (540,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Pregled uporabljenih metod modeliranja skalnih podorov v SlovenijiBarbara Žabota, Milan Kobal, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Skalni podori spadajo med najpogostejše naravne nesreče predvsem v gorskem svetu, saj jih je zaradi hipne sprožitve praktično nemogoče napovedati vnaprej, posledično pa predstavljajo pomembno grožnjo ljudem in njihovi infrastrukturi. Z različnimi prostorskimi modeli lahko učinkovito modeliramo območja proženja, premeščanja in odlaganja skalnih podorov in tako prepoznamo ključna ogrožena območja. V članku so predstavljene glavne skupine modelov modeliranja skalnih podorov ter njihova uporaba na območju Slovenije.
Ključne besede: naravne nesreče, pobočni procesi, skalni podori, modeliranje, geografski informacijski sistemi
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 5053; Prenosov: 1224
Celotno besedilo (473,92 KB) |
7. |
