1. Karavanke UNESCO globalni geopark : skrivnosti, zapisane v kamninahDarja Komar, Gerald Hartmann, Danijela Modrej, Mojca Bedjanič, Lenka Stermecki, Suzana Fajmut Štrucl, 2026, strokovni članek Povzetek: Geoparki so geografsko zaključena območja z izjemno geološko, naravno in kulturno dediščino, ki je
pomembna v evropskem in svetovnem merilu. Njihov glavni namen je varovanje in ohranjanje dediščine,
njena popularizacija, izobraževanje ter trajnostni razvoj območja. Geopark Karavanke je eden od dveh
UNESCO globalnih geoparkov v Sloveniji. Pravno-formalno je organiziran kot Evropsko združenje za
teritorialno sodelovanje (EZTS). Skupaj s svojimi partnerji si prizadeva za varovanje in ohranjanje tako
geološke kot druge naravne in kulturne dediščine čezmejne regije ter za njen trajnostni razvoj. Ključne besede: geoparki, geološka dediščina, naravna dediščina, kulturna dediščina, trajnostni razvoj, geoturizem, EZTS Objavljeno v DiRROS: 20.07.2026; Ogledov: 182; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,23 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov EvropePolona Zakrajšek, Miha Varga, 2025, strokovni članek Povzetek: Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi na Unescovem seznamu svetovne dediščine predstavljajo najkompleksnejše serijsko in transnacionalno območje, ki obsega 93 enot v 51 zavarovanih območjih v 18 evropskih državah. Zaščita temelji na ohranjenih ekoloških in bioloških procesih, povezanih z razvojem ekosistemov, kot so sukcesija, dolgoročna dinamika in referenčna stanja gozdov brez človekovega vpliva. Upravljanje zahteva usklajeno sodelovanje držav pogodbenic s skupnimi cilji varstva, raziskovanja ter trajnostnega upravljanja dediščine. V Sloveniji sta vključeni enoti Krokar in Snežnik. Ključne besede: svetovna naravna dediščina, bukovi gozdovi, varstvo okolja, zavarovana območja, transnacionalno upravljanje, UNESCO, Krokar (pragozd), Snežnik Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 194; Prenosov: 167
Celotno besedilo (523,75 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Regijski park Pohorje : novo slovensko zavarovano območje s posebnim modelom upravljanjaPeter Zajc, Andrej Grmovšek, Andreja Senegačnik, Mojca Bedjanič, 2025, strokovni članek Povzetek: Pohorje je prepoznano kot naravovarstveno pomembno območje na državni in evropski ravni. Hkrati je privlačno območje za preživljanje prostega časa. Je prostor številnih, tudi nasprotujočih interesov in konfliktov. Leta 2024 je bil manjši del Pohorja zavarovan kot regijski park, ki so ga ustanovile država in šest občin. Za upravljanje je bil oblikovan model, ki nekoliko odstopa od ustaljenih praks v Sloveniji. Ključne besede: Pohorje, regijski parki, naravna dediščina, zavarovana območja Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 132
Celotno besedilo (510,83 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Pivška presihajoča jezera : varovanje in ohranjanje posebnosti tovrstnega življenjskega prostoraEva Šabec Korbar, Nina Doles, Tadej Kogovšek, 2024, strokovni članek Povzetek: Mokrotni travniki presihajočih jezer, del Nature 2000, so ogroženi zaradi opuščanja kmetijske rabe in zaraščanja.
V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera smo z naravovarstvenim projektom PIVKA.KRAS.PRESIHA na
območjih Nature 2000 izvajali ukrepe za ohranjanje habitatnega tipa presihajoča jezera. Obnovili smo travnike
z odkupi zemljišč in vključili zasebna zemljišča v naravovarstveno prilagojeno rabo. Prispevek predstavlja
aktivnosti za izboljšanje stanja habitatov ter dolgoročni model ohranjanja skupaj z lokalnimi kmeti. Ključne besede: hidrologija, presihajoča jezera, krajinski parki, naravna dediščina, varstvo okolja, Pivška kotlina, Pivka (reka) Objavljeno v DiRROS: 01.07.2026; Ogledov: 250; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,70 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vzgoja in izobraževanje o geodiverziteti v osnovni šoliNataša Mrak, 2024, strokovni članek Povzetek: Geodiverziteto opredeljujemo kot temelj biodiverzitete. Gre za pestrost nežive narave, ki ljudem med
drugim daje zadovoljstvo, je pomembna dediščina in učilnica v naravi. Slednje je pomembno prav v
izobraževalnem procesu, saj jo s poukom na prostem, terenskim delom in različnimi drugimi dejavnostmi
uporabljamo za doseganje ciljev izobraževanja. Učenci se s spoznavanjem geodiverzitete zavedajo njene
vrednosti in pomembnosti njenega varovanja. V prispevku so opisane možnosti za vključevanje vsebin
o geodiverziteti v vzgojno-izobraževalni proces. Predstavljene so tudi nekatere ugotovitve raziskovalne
naloge, ki sta jo v letu 2024 izvedli učenki Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Ključne besede: geografija, naravna dediščina, geografska raznovrstnost, geodiverziteta, osnovna šola, izobraževanje Objavljeno v DiRROS: 01.07.2026; Ogledov: 226; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,51 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Ohranjanje narave v kmetijski praksi – ovira, nuja ali priložnost?Mateja Slovenc Grasselli, Ana Novak, Tanja Šumrada, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizira predstave kmetov s Krasa in Ljubljanskega barja o »dobrem kmetu« in »dobri krajini« z namenom boljšega razumevanja njihovega odnosa do varstva narave v kmetijstvu. Sogovorniki so visoko vrednotili naravno in kulturno dediščino prostora, ki se ohranja predvsem z ekstenzivnimi praksami, a je za večino ideal predstavljalo intenzivno kmetijstvo. Sebe so prepoznavali kot skrbnike narave, vendar bolj v kontekstu ohranjanja narave, primerne za dolgoročno in ekonomsko uspešno kmetijsko pridelavo, redkeje pa za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. Ključne besede: zavarovana območja, Kras, Ljubljansko barje, kmetijska krajina, kmetijstvo, kulturna dediščina, naravna dediščina, identiteta, ohranjanje biotske pestrosti Objavljeno v DiRROS: 17.03.2026; Ogledov: 401; Prenosov: 164
Celotno besedilo (537,23 KB) |
8. Okolje in naravne danosti Baške grape : poročilo o delu v letu 1999Igor Smolej, Igor Dakskobler, Primož Simončič, Anton Kralj, Irena Tavčar, 1999, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: ekosistemi, ekologija, naravna dediščina, biotska raznovrstnost, Slovenija, Baška grapa Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 2245; Prenosov: 941
Celotno besedilo (7,59 MB) |
9. |
10. |