Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (naravna dediščina) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Karavanke UNESCO globalni geopark : skrivnosti, zapisane v kamninah
Darja Komar, Gerald Hartmann, Danijela Modrej, Mojca Bedjanič, Lenka Stermecki, Suzana Fajmut Štrucl, 2026, strokovni članek

Povzetek: Geoparki so geografsko zaključena območja z izjemno geološko, naravno in kulturno dediščino, ki je pomembna v evropskem in svetovnem merilu. Njihov glavni namen je varovanje in ohranjanje dediščine, njena popularizacija, izobraževanje ter trajnostni razvoj območja. Geopark Karavanke je eden od dveh UNESCO globalnih geoparkov v Sloveniji. Pravno-formalno je organiziran kot Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS). Skupaj s svojimi partnerji si prizadeva za varovanje in ohranjanje tako geološke kot druge naravne in kulturne dediščine čezmejne regije ter za njen trajnostni razvoj.
Ključne besede: geoparki, geološka dediščina, naravna dediščina, kulturna dediščina, trajnostni razvoj, geoturizem, EZTS
Objavljeno v DiRROS: 20.07.2026; Ogledov: 182; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope
Polona Zakrajšek, Miha Varga, 2025, strokovni članek

Povzetek: Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi na Unescovem seznamu svetovne dediščine predstavljajo najkompleksnejše serijsko in transnacionalno območje, ki obsega 93 enot v 51 zavarovanih območjih v 18 evropskih državah. Zaščita temelji na ohranjenih ekoloških in bioloških procesih, povezanih z razvojem ekosistemov, kot so sukcesija, dolgoročna dinamika in referenčna stanja gozdov brez človekovega vpliva. Upravljanje zahteva usklajeno sodelovanje držav pogodbenic s skupnimi cilji varstva, raziskovanja ter trajnostnega upravljanja dediščine. V Sloveniji sta vključeni enoti Krokar in Snežnik.
Ključne besede: svetovna naravna dediščina, bukovi gozdovi, varstvo okolja, zavarovana območja, transnacionalno upravljanje, UNESCO, Krokar (pragozd), Snežnik
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 194; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (523,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Regijski park Pohorje : novo slovensko zavarovano območje s posebnim modelom upravljanja
Peter Zajc, Andrej Grmovšek, Andreja Senegačnik, Mojca Bedjanič, 2025, strokovni članek

Povzetek: Pohorje je prepoznano kot naravovarstveno pomembno območje na državni in evropski ravni. Hkrati je privlačno območje za preživljanje prostega časa. Je prostor številnih, tudi nasprotujočih interesov in konfliktov. Leta 2024 je bil manjši del Pohorja zavarovan kot regijski park, ki so ga ustanovile država in šest občin. Za upravljanje je bil oblikovan model, ki nekoliko odstopa od ustaljenih praks v Sloveniji.
Ključne besede: Pohorje, regijski parki, naravna dediščina, zavarovana območja
Objavljeno v DiRROS: 06.07.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (510,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pivška presihajoča jezera : varovanje in ohranjanje posebnosti tovrstnega življenjskega prostora
Eva Šabec Korbar, Nina Doles, Tadej Kogovšek, 2024, strokovni članek

Povzetek: Mokrotni travniki presihajočih jezer, del Nature 2000, so ogroženi zaradi opuščanja kmetijske rabe in zaraščanja. V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera smo z naravovarstvenim projektom PIVKA.KRAS.PRESIHA na območjih Nature 2000 izvajali ukrepe za ohranjanje habitatnega tipa presihajoča jezera. Obnovili smo travnike z odkupi zemljišč in vključili zasebna zemljišča v naravovarstveno prilagojeno rabo. Prispevek predstavlja aktivnosti za izboljšanje stanja habitatov ter dolgoročni model ohranjanja skupaj z lokalnimi kmeti.
Ključne besede: hidrologija, presihajoča jezera, krajinski parki, naravna dediščina, varstvo okolja, Pivška kotlina, Pivka (reka)
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2026; Ogledov: 250; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Vzgoja in izobraževanje o geodiverziteti v osnovni šoli
Nataša Mrak, 2024, strokovni članek

Povzetek: Geodiverziteto opredeljujemo kot temelj biodiverzitete. Gre za pestrost nežive narave, ki ljudem med drugim daje zadovoljstvo, je pomembna dediščina in učilnica v naravi. Slednje je pomembno prav v izobraževalnem procesu, saj jo s poukom na prostem, terenskim delom in različnimi drugimi dejavnostmi uporabljamo za doseganje ciljev izobraževanja. Učenci se s spoznavanjem geodiverzitete zavedajo njene vrednosti in pomembnosti njenega varovanja. V prispevku so opisane možnosti za vključevanje vsebin o geodiverziteti v vzgojno-izobraževalni proces. Predstavljene so tudi nekatere ugotovitve raziskovalne naloge, ki sta jo v letu 2024 izvedli učenki Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica.
Ključne besede: geografija, naravna dediščina, geografska raznovrstnost, geodiverziteta, osnovna šola, izobraževanje
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2026; Ogledov: 226; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Esej o geodiverziteti
Mihael Brenčič, 2024, strokovni članek

Povzetek: V prispevku je na podlagi avtorjevih osebnih izkušenj podano razmišljanje o razvoju koncepta geodiverzitete na območju Slovenije. Na kratko je povzet razvoj tega koncepta pri raziskovalcih in strokovnjakih s področja geologije. V razpravi je na kratko podana primerjava med konceptoma biodiverzitete in geodiverzitete. Slednje ni mogoče izvajati na podobnih temeljih kot koncepta biodiverzitete. Opredelitev geodiverzitete je možna le na podlagi splošno sprejetih družbenih vrednot in okoljske etike.
Ključne besede: geologija, naravna dediščina, geološka raznovrstnost, geografska raznovrstnost, geodiverziteta, neživa narava, okoljska etika
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2026; Ogledov: 221; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Ohranjanje narave v kmetijski praksi – ovira, nuja ali priložnost?
Mateja Slovenc Grasselli, Ana Novak, Tanja Šumrada, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek analizira predstave kmetov s Krasa in Ljubljanskega barja o »dobrem kmetu« in »dobri krajini« z namenom boljšega razumevanja njihovega odnosa do varstva narave v kmetijstvu. Sogovorniki so visoko vrednotili naravno in kulturno dediščino prostora, ki se ohranja predvsem z ekstenzivnimi praksami, a je za večino ideal predstavljalo intenzivno kmetijstvo. Sebe so prepoznavali kot skrbnike narave, vendar bolj v kontekstu ohranjanja narave, primerne za dolgoročno in ekonomsko uspešno kmetijsko pridelavo, redkeje pa za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst.
Ključne besede: zavarovana območja, Kras, Ljubljansko barje, kmetijska krajina, kmetijstvo, kulturna dediščina, naravna dediščina, identiteta, ohranjanje biotske pestrosti
Objavljeno v DiRROS: 17.03.2026; Ogledov: 401; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (537,23 KB)

8.
9.
Spomeniki NOB v naravnem okolju : raziskovalna naloga
Franc Vardjan, 1978, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: umetnost, spomeniki, naravno okolje, vrednotenje prostora, naravna dediščina
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5810; Prenosov: 1196
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

10.
Gozd in gozdarstvo v Baški grapi
Igor Smolej, 2001, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: varstvo narave, naravna dediščina, kulturna dediščina, Baška grapa, gospodarjenje z gozdom
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4324; Prenosov: 1336
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh