1. Pregled priporočil za upravljanje gozdov na hudourniških območjihUrša Vilhar, Jaša Saražin, Matjaž Dovečar, Primož Simončič, Jože Papež, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Hudourniška erozija je največja erozijska nevarnost v Sloveniji. Ker so slovenska hudourniška območja pretežno gozdnata, je pomemben del obvladovanja hudourniške in erozijske problematike aktivno in prilagojeno upravljanje gozdov na teh območjih. Sodobno trajnostno, večnamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji že zdaj zelo veliko prispeva k obvladovanju hudourniške in erozijske problematike. Da bi gospodarjenje z gozdovi na hudourniških območjih še izboljšali, smo pripravili pregled priporočil, ki se nanašajo na tri pomembna področja upravljanja gozdov: (1) Načrtovalske in gozdnogojitvene usmeritve, (2) Usmeritve za zmanjšanje nevarnosti les-nega plavja in (3) Usmeritve za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic na hudourniških območjih
Ključne besede: hudourniki, hudourniška erozija, upravljanje gozdov, trajnostno sonaravno gospodarjenje z gozdovi, gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje, lesno plavje, gozdne prometnice
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2026; Ogledov: 123; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Načrtovalske in gozdnogojitvene smernice ter ukrepi za gospodarjenje z gozdovi v hudourniških območjih za krepitev varovalne in zaščitne funkcije gozdov : poročilo izsledka 3.1.1Urša Vilhar, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje, hudourniki, hudourniška območja, usmeritve, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2025; Ogledov: 331; Prenosov: 89
Celotno besedilo (830,81 KB) |
4. |
5. |
6. Vpliv tradicionalne zasnove naselij na urbanistično oblikovanje in načrtovanje : primer nigerijskega mesta ZariaPeter Bikam, James Chakwizira, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja na primeru starega dela nigerijskega mesta Zaria, ki se je razvijal med 11. in 19. stoletjem, proučujeta vpliv tradicionalne zasnove naselij na načrtovanje novih mestnih predelov. Njuna glavna teza je, da so bile nekatere prvine stare zasnove naselij vključene v novi del mesta. Ob pregledu literature analizirata razvoj mesta, pri čemer se osredotočata na tradicionalno arhitekturo Havsov in zasnovo njihovih naselij ter vpliv te arhitekture in zasnove na prostorsko ureditev. Z zemljevidi, skicami in preglednicami ponazorita, kako je bogata tradicija Havsov vplivala na urbanistično oblikovanje in načrtovanje mesta. Izsledki raziskave kažejo, da so nekatere tradicionalne zasnove naselij vplivale na urbanistično oblikovanje mesta, saj je bila ljudska arhitektura postopno vključena v regulacijske načrte novih mestnih predelov. Avtorja v sklepnem delu ugotavljata, da se lahko arhitekti, načrtovalci in investitorji veliko naučijo iz študije primera mesta Zaria.
Ključne besede: kultura Havsov, urbanistično oblikovanje in načrtovanje, tradicionalna naselja, ljudska arhitektura, tradicionalna naselja
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 355; Prenosov: 202
Celotno besedilo (425,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vodarski pogled na uvajanje modro-zelene infrastrukture v mestihMatej Radinja, Nataša Atanasova, Alma Zavodnik Lamovšek, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Modro-zelena infrastruktura (MZI) so naravni in polnaravni (zato zelena) decentralizirani sistemi, namenjeni upravljanju padavinskih voda (zato modra) v mestih, ki hkrati opravljajo zelo raznovrstne ekosistemske storitve. Razen v nekaj tujih mestih, kjer so že sprejeli strategije za njihovo sistematično uvedbo, je uvajanje MZI omejeno na zgolj posamezne osamljene primere. To še posebej velja za Slovenijo, kjer uporaba MZI še ni postala pravilo. Zaradi utečenih prostorskonačrtovalskih praks imamo v slovenskih mestih zadosten delež razmeroma enakomerno razporejenih zelenih površin, ki pa niso načrtovane po načelih MZI, zato njihova večfunkcionalnost z vidika voda ni izkoriščena. Ker upravljanje mestnega prostora in pripadajočih prvin spada pod okrilje več strok, nas je zanimala predvsem povezava med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda v mednarodnih strateških dokumentih in v slovenski zakonodaji. Na podlagi pregledane literature smo lahko sklenili, da je tovrstna povezava predvsem na mednarodni ravni, na nacionalni ravni pa je že šibkejša in je delovanje predvsem na izvedbeni ravni vezano na posamezne sektorje. V nadaljevanju so predstavljeni štirje primeri sistemskega uvajanja MZI v tujini: v Rotterdamu, Københavnu, v izbranih kitajskih mestih in v Filadelfiji, tem je skupno povezovanje med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda pri načrtovanju MZI. Rezultati analize stanja so bili izhodišče za oblikovanje priporočil, s katerimi je mogoče preseči sektorsko upravljanje mestnega prostora in doseči celovitejše upravljanje voda v (slovenskih) mestih.
Ključne besede: trajnostni razvoj, prostorski razvoj, vodarstvo, prostorsko načrtovanje, urbana odvodnja, modro-zelena infrastruktura, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 443; Prenosov: 240
Celotno besedilo (529,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vključujoči univerzitetni kampusi : vloga urbanističnega načrtovanja, arhitekturne kompozicije in funkcionalnih značilnostiPablo Campos, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: V mednarodnem univerzitetnem okolju se ustvarjajo različne inovacije, med drugim tudi na področju oblikovanja vključujočih kampusov. V članku avtor proučuje ključne dejavnike prostorskega načrtovanja na urbanistični in arhitekturni ravni ter predstavi funkcionalna priporočila za oblikovanje kampusov, ki podpirajo dobro počutje in omogočajo kognitivni dostop osebam z intelektualno oviranostjo. Cilj je spodbuditi razvoj vključujočih okolij in okrepiti občutek pripadnosti kraju, pri čemer je poudarek na psihološkem in čustvenem zaznavanju univerzitetnega okolja. Avtor proučuje niz vključujočih načrtovalskih smernic in arhitekturnih tipologij, pri čemer se najprej osredotoči na dve zgodovinski univerzitetni prostorski paradigmi: križni hodnik in kampus. Nato proučuje rešitve, ki so lahko zgled za celostno načrtovanje kampusov in krepitev socialne vključenosti: učne skupnosti, razne tipologije prostorske kompozicije, človeško merilo, robove, naravo, estetiko in funkcionalne strategije. Na koncu predstavi, kako se lahko zadosti opisanim merilom, na podlagi česar se lahko kampusi bolj kakovostno načrtujejo in preobrazijo v vključujoča okolja, ob tem pa ponudi napotke za njihove izboljšave in prilagoditve najrazličnejšim uporabnikom.
Ključne besede: intelektualna oviranost, socialna vključenost, urbanistično načrtovanje, univerzitetni kampusi, arhitektura
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 407; Prenosov: 196
Celotno besedilo (263,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Razvoj prostorske metode določanja obmestnih krajinVita Žlender, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za prostor med mestnimi in podeželskimi območji, ki pogosto ni jasno določen, se običajno uporablja izraz »obmestna krajina«. Eden ključnih razlogov za navedeno nejasnost je konceptualno preširoka in geografsko nejasna opredelitev tega prostora. Avtorica se v članku osredotoča na prostorsko določanje obmestne krajine na subregionalni ravni, pri čemer predstavi metodo, ki temelji na prostorskih in demografskih merilih. Prostorsko jasno opredeljena obmestna krajina na subregionalni ravni je lahko v pomoč pri izbiri ustreznih lokalnih in regionalnih pristopov k njenemu razvoju. Avtorica metodo, ki temelji na analizi prekrivanja podatkovnih slojev, preverja z uporabo podatkov, pridobljenih od regionalnih in občinskih uradov v Ljubljani in Edinburgu. Rezultati kažejo, da opisana manj dvoumna prostorska določitev obmestnih krajin zagotavlja boljšo podlago za prostorsko načrtovanje in oblikovanje prostorske politike.
Ključne besede: obmestna krajina, metoda prekrivanja, krajinsko načrtovanje, Ljubljana, Edinburg
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 416; Prenosov: 216
Celotno besedilo (459,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Trajnostni promet v Prištini : kvalitativna raziskava izzivov in priložnosti, povezanih z izboljšavami urbane mobilnostiVisar Hoxha, Viola Brahushi, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja sta proučevala neučinkovitost, mogoče izboljšave, izzive in vplive trajnostnih prometnih rešitev v Prištini, da bi na podlagi izsledkov oblikovala strategije za razvoj tovrstnih rešitev v majhnih hitro urbanizirajočih se mestih in prispevala k znanju na področju trajnostnega prometa v majhnih državah v razvoju. Pri raziskavi trajnostnega prometa v Prištini sta uporabila kvalitativni pristop in polstrukturirane intervjuje z dvanajstimi anketiranci, njihove odgovore pa sta proučila s tematsko in prečno analizo. Izsledki raziskave so pokazali, da je prištinski prometni sistem zelo neučinkovit, kar je posledica zastarele infrastrukture in različnih pogledov deležnikov. S tematsko in prečno analizo sta avtorja opozorila na večplastne izzive pri uvedbi trajnostnega prometa v mestu. Njuna raziskava dopolnjuje literaturo s tega področja, saj daje vpogled v prometni sistem v Prištini in ponuja uporabne napotke za prometne načrtovalce. Z vidika družbe pa izsledki poudarjajo nujnost celostnega pristopa, ki bi združeval infrastrukturne izboljšave in spremembe v navadah ljudi ter tako omogočal vzpostavitev trajnostnega urbanega okolja v Prištini.
Ključne besede: načrtovanje trajnostne urbane mobilnosti, trajnostna mesta, javni prevoz, infrastrukturne izboljšave
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 516; Prenosov: 215
Celotno besedilo (185,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
