1. Koordinirana obravnava v skupnostiKlavdija Kobal Straus, Tanja Vidmar, 2011, strokovni članek Ključne besede: duševno zdravje, bolniki, duševne motnje, psihiatrija, obravnava, zakonodaja, osebni načrt, socialno delo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 95; Prenosov: 0 |
2. Potrebe staršev otrok z motnjo avtističnega spektra : pregled literatureTina Hodaj, Jožica Ramšak-Pajk, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Avtistične motnje so skupina razvojnih motenj z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije. Namen pregleda literature je raziskati in predstaviti težave, s katerimi se soočajo starši otrok z avtistično motnjo.Metode: Uporabljen je bil pristop pregleda tuje in domače literature s pomočjo bibliografskih baz CINAHL, COBISS, PubMed, SpringerLink in brskalnika Google učenjak. Iskalni pojmi so bili: zgodnja obravnava, avtistična motnja, starši, stres, diagnoza oziroma early intervention, autism disorder, parents, stress in diagnosis. Iskalna strategija je temeljila na vključevalnih kriterijih: objava literature med letoma 2012 in 2022, dostopnost celotnega besedila in slovenski ali angleški jezik besedila. Rezultati: Glede na vključitvene kriterije smo pridobili 31.217 zadetkov, v končno analizo pa vključili 13 virov. Rezultati so pokazali štiri kategorije: negativna čustva in občutki, ki jih doživljajo starši otrok z avtistično motnjo; prepreke staršev otrok z avtistično motnjo; podpora staršem otrok z avtistično motnjo ter želje in potrebe staršev otrok z avtistično motnjo.Diskusija in zaključek: Starši otrok z avtistično motnjo se soočajo s številnimi negativnimi čustvi in občutki, kot so preobremenjenost, strah, tesnoba, izčrpanost, nerazumevanje, doživljanje preprek pri iskanju informacij in podpore. Zgodnje diagnosticiranje avtistične motnje pri otroku in s tem zgodnji pristop do potrebnih storitev lahko izboljšata rezultate pri otroku, zmanjšata finančne stroške in izboljšata obvladanje stresa pri starših.
Ključne besede: otrok, družina, razvojne motnje, avtistične motnje, psihologija, komunikacija, interakcija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 90; Prenosov: 16
 Povezava na datoteko |
3. Vohalni trening kot učinkovita podpora pri rehabilitaciji voha pacientov z vohalno disfunkcijo : pregled literatureTadeja Drenovec, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Motnje voha so pogoste pri okužbah dihal in vplivajo na kakovost življenja, saj imajo nekateri pacienti lahko moten voh vse življenje. Kot pomoč pri rehabilitaciji voha obstaja vohalni trening, ki je nefarmakološka, nekirurška in stroškovno učinkovita metoda zdravljenja pacientov z motnjami voha zaradi različnih indikacij. Namen raziskave je raziskati, kakšni so učinki vohalnega treninga pri pacientih z vohalno disfunkcijo.Metode: Uporabljen je bil pregled strokovne in znanstvene literature. Iskanje literature je potekalo po podatkovnih bazah Web of Science, CINAHL in Pubmed. Vključena je bila literatura med letoma 2019 in 2022. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: voh, motnje voha, anozmija. Potek iskanja in izbor raziskav smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Tematska analiza je potekala na način kodiranja rezultatov.Rezultati: Iz celotnega niza smo pridobili 253 zadetkov, med katerimi smo v končno analizo uvrstili šest kvantitativnih raziskav, ki so opisovale uporabo ter učinke vohalnega treninga za zdravljenje vohalne disfunkcije. Rezultati iskanja literature so bili kritično ovrednoteni z orodji JBI (JBI, 2020). Glavni izpostavljeni vsebinski področji sta bili: izidi vohalnega treninga in lastnosti vohalnega treninga.Diskusija in zaključek: Vohalni trening pomembno vpliva na vračanje in izboljšanje vonjanja. Gre za učinkovito podporo pri rehabilitaciji voha. Za prihodnje raziskovanje področja se predlaga raziskava predvsem na področjih razločevanja in zaznavanja voha po uporabi vohalnega treninga.
Ključne besede: voh, motnje voha, anozmija, okužbe dihal, kakovost življenja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 86; Prenosov: 23
Povezava na datoteko |
4. Spolna disfunkcija pri slovenskih pacientih z multiplo sklerozo : presečna raziskavaAnita Pirečnik Noč, Saša Šega, Christian Gostečnik, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Spolna disfunkcija je pri pacientih z multiplo sklerozo pogosta, ustreznih podatkov za slovensko populacijo pa ni na voljo. Namen raziskave je bil ugotoviti vrsto in delež spolne disfunkcije, razlike med moškimi in ženskami ter morebitno povezavo med spolno disfunkcijo in značilnostmi pacientov. Metode: Presečna raziskava je bila izvedena pri pacientih z multiplo sklerozo, ki so imeli spolne odnose v zadnjih šestih mesecih in so izpolnili vprašalnik MSISQ-19 (Multiple Sclerosis Intimacy and Sexuality Questionnaire). V raziskavi je sodelovalo 368 pacientov povprečne starosti 40,9 leta in trajanjem bolezni 10,2 leta. Nevrološko prizadetost smo ocenili z EDDS (Expanded Disability Status Scale). Za primerjavo številčnih spremenljivk smo uporabili neparni t-test, za primerjavo kategoričnih spremenljivk hi-kvadrat, povezanost med značilnostmi pacientov ter posamezno obliko spolne disfunkcije pa smo ocenili s pomočjo korelacijskega koeficienta po Spearmanu. Rezultati: Delež spolne disfunkcije, definiran kot odgovor 4 ali 5 na katero koli vprašanje v MSISQ-19, je znašal 37 %, deleži primarne, sekundarne in terciarne spolne disfunkcije pa 39,4 %, 39,9 % in 40,8 %. Med spoloma ni bilo statistično pomembnih razlik. Statistično značilno, a zelo šibko linearno korelacijo smo ugotovili med značilnostmi pacientov (starost, trajanje bolezni, EDSS, trajanje partnerske zveze) ter posamezno obliko spolne disfunkcije. Diskusija in zaključek: Spolno disfunkcijo ima 37 % slovenskih pacientov z multiplo sklerozo. Med spoloma ni statistično pomembnih razlik, kar velja tudi za posamezne vrste spolne disfunkcije, kot so primarna, sekundarna in terciarna.
Ključne besede: demielinizacija, spolnost, motnje, multipla skleroza
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 95; Prenosov: 56
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Ocena odnosa medicinskih sester do pacienta v forenzični psihiatriji : opisna neeksperimentalna kvantitativna raziskavaVanda Cerar, Branko Bregar, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Forenzična psihiatrija obravnava ranljivo skupino pacientov. Paciente zaznamuje "več stigmatizirana identiteta", ki vključuje stigmatiziranje duševne motnje, po drugi strani pa tudi stigmatiziranje kriminalnega dejanja, ki ga je oseba storila. Namen raziskave je bil raziskati poznavanje in odnos zaposlenih v zdravstveni negi do pacienta v forenzični psihiatriji. Metode: Izvedli smo opisno neeksperimentalno kvantitativno raziskavo. Vprašalnik je bil razdeljen priložnostnemu vzorcu 320 zaposlenih v zdravstveni negi na področju psihiatrije in izven psihiatrične stroke, realizacija je bila 74,4 % (n = 238). Rezultati: Anketiranci so obravnavo na področju forenzične psihiatrije poznali povprečno (x = 3,04, s = 1,17). Zaposleni izven psihiatrije (n = 55, = 5,72, s = 2,57) so izražali bolj odklonilen odnos (U = 838,50, p < 0,001) kot zaposleni v psihiatriji (n = 66, x = 7,53, s = 2,17), prepoznavali več negativnih značilnosti pacienta (U = 115,000, p = 0,043) in izražali več stigme (U = 1218,000, p = 0,002). Diskusija in zaključek: Zaposlene na področju psihiatrije je manj strah, gojijo manj stigme in bolj poznajo področje forenzične psihiatrije. Ker so poznavanje, strah in prisotna stigma povezani s kakovostjo zdravstvene obravnave, je treba zaposlene usposobiti za delo z ranljivimi skupinami prebivalstva, kot so pacienti v forenzični psihiatriji. Tako lahko nudijo bolj kakovostno zdravstveno obravnavo.
Ključne besede: zdravstvena nega, medosebni odnosi, ukrepi zdravljenja, duševne motnje, psihiatrija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 109; Prenosov: 75
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Anoreksija nervoza s prikazom primeraPia Arzenšek, Zlatan Turčin, Milica Lahe, 2005, strokovni članek Povzetek: Članek predstavlja povzetek diplomskega dela z naslovom Anoreksija nervoza s prikazom primera. Anoreksijo nervozo (AN) prikazuje z vzroki, specifičnimi simptomi, zapleti, katerih prepoznavanje je ključnega pomena za izbiro ustreznega načina zdravljenja. Predstavljena je poudarjena vloga medicinske sestre v bolnišnični obravnavi oseb z anoreksijo nervozo, ki lahko prepreči eksistenčno ogroženost oseb s tovrstno motnjo hranjenja. Našteti elementi so prikazani tako z vidika stroke s teoretičnimi osnovami pridobljenimi s študijem slovenske in tuje strokovne literature, kot tudi s prikazom primera osebe z AN, z namenom bolj nazorne in slikovite predstave in boljšega razumevanja tovrstne motnje hranjenja, kar vpliva na dolgoročno uspešnost zdravljenja. Povezava teorije in prakse je omogočila tudi opredelitev preventivnih ukrepov pred razvojem in pred relapsom anoreksije nervoze, ki lahko izboljša prognozo in zmanjšajo smrtnost oseb z AN. Ključno vlogo v zdravljenju ima posameznik z AN sam z lastno voljo, močjo in motivacijo za spremembe, vendar hkrati s psihofizično in socialno podporo okolja.
Ključne besede: anorexia nervosa, motnje hranjenja, zdravljenje, vloga medicinske sestre, prisilna hospitalizacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 117; Prenosov: 0 |
7. “I somehow survived... but I will never do it again” : teachers’ perspectives on past and future educational disruptions in SloveniaUrška Štremfel, Manja Veldin, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Five years after the COVID-19 pandemic, namely, the biggest disruption to education in the last century, this article provides insights into the consequences it holds for teachers’ well-being, their (non)preparedness for and support needed in any such future disruptions in Slovenia. By utilising the Job Demands–Resources Model, insights are provided concerning job demands (stress) and job resources (support) on different levels (individual, micro, meso, macro, chrono) of Bronfenbrenner’s ecological systems theory. The importance of complementing large-scale, representative, quantitative data (from the Responses to Educational Disruption Survey (REDS)) with qualitative data obtained from two focus groups comprising eight teachers in total is demonstrated to gain a comprehensive understanding of teachers’ well-being during educational disruptions. This study confirms that the intertwining of different levels in Bronfenbrenner’s socio-ecological system explains job demands (sources of stress) and job resources (support for teacher well-being) during the COVID-19 pandemic. The majority of stressors at the time of the pandemic were identified on the micro level, whereas sources of support were primarily located on the individual and meso (school) levels. For any future educational disruptions, however, the most significant sources of support for teachers’ well-being are expected on the macro level (system and society).
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelji, stres, stres na delovnem mestu, dobro počutje, motnje, delo, podpora, pandemije, covid-19, motnje v izobreževanju, Slovenija, education, teachers, work-related stress, stress, occupational well-being, disruption, support, pandemija, covid-19, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2025; Ogledov: 506; Prenosov: 115
 Celotno besedilo (640,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Hidrološki odziv na spremembo sestojne zgradbe gozdov po velikopovršinskih motnjah v hudourniškem vodozbirnem območjuBine Mekina, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Varovalna vloga gozdov je ključna, zlasti ob neizogibnih podnebnih spremembah, ki v alpskem svetu še povečujejo tveganje za hudourniške procese. Za analizo vpliva velikopovršinskih motenj na površinski odtok in hudourniške procese smo izbrali Dovški potok na južnem pobočju Karavank, kjer so bili v zadnjih desetih letih gozdovi zelo poškodovani. Z uporabo Kresnikove metode in hidrološkega modela ZEMOKOST smo določili pet scenarijev stanja gozda in ocenili različne razplete padavinskih dogodkov. Po enačbi Kresnik je stoletni pretok Dovškega potoka Q100 = 5,8 m³/s, medtem ko je bil leta 1961 izračunan Q100 = 6,0 m³/s. Z modelom ZEMOKOST smo za različne scenarije ugotovili različne rezultate. Leta 2015, pred vplivom motenj gozdov, je bil Q100 = 3,6 m³/s, in sicer 45 minut po začetku padavin. Leta 2019, po motnjah gozdov, pa se je Q100 povečal na 4,9 m³/s in se pojavil 39 minut po začetku padavin. Analiza hidravlične prevodnosti obstoječe hudourniške ureditve je pokazala, da le-ta ni več primerna glede na povečanje pretoka. Poleg tega smo na podlagi terenskih raziskav ugotovili, da erozijski drobir na območju pomeni nevarnost za nastanek drobirskih in blatnih tokov, kar bi lahko ogrozilo vas Dovje.
Ključne besede: podnebne spremembe, gozdovi, velikopovršinske motnje, sanitarna sečnja, Dovški potok, ZEMOKOST, hidravlična analiza, Polenijeva prelivna metoda
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 457; Prenosov: 150
Celotno besedilo (994,59 KB) |
9. Proces dietetične obravnave s prikazi kliničnih primerov : strokovni priročnik2025, ni določena Ključne besede: prehranska priporočila, hranilne snovi, enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, telesna aktivnost, zdravstveni nasveti
Objavljeno v DiRROS: 21.11.2025; Ogledov: 278; Prenosov: 83
Celotno besedilo (2,29 MB) |
10. Spoprijemanje z rakom dojk : napotki za obvladovanje duševne stiskeAndreja Cirila Škufca Smrdel, Tina Rus, Mirjam Rojec, Tamara Stergar, 2024, ni določena Ključne besede: rak dojke, medosebne komunikacije, matere in otroci, nespečnost, utrujenost, kognitivne motnje, psihološki nasveti, pomoč, zdravstvene ustanove
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2025; Ogledov: 383; Prenosov: 134
Povezava na datoteko |
