Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (modeli) .

11 - 20 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
13.
14.
Izboljšave modela za kratkoročno napoved pojava žledoloma v Sloveniji
Nikica Ogris, Neva Pristov, 2017, strokovni članek

Ključne besede: žled, led, modeli, napoved, prognoza, nevarnost, žledolom, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1454; Prenosov: 801
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
Dnevna napoved meteorološke požarne ogroženosti gozdov v Sloveniji z modelom FWI-INCA
Nikica Ogris, 2018, kratki znanstveni prispevek

Ključne besede: gozdarstvo, požarna ogroženost, modeli, napovedi, prognoze, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 20.02.2020; Ogledov: 1528; Prenosov: 967
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Rak in spolnost ter vloga zdravstvene nege
Danijela Pušnik, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: spolne motnje, zdravstvena nega, komunikacijski modeli, onkološki pacient
Objavljeno v DiRROS: 07.02.2020; Ogledov: 1482; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (453,24 KB)

17.
Odločevalna matrika za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev
Matevž Triplat, Nike Krajnc, Robert Robek, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Naraščajoče cene fosilnih goriv in doseganje nacionalnih ciljev na področju povečanja rabe obnovljivih virov prinašajo vse večje zahteve po uporabi naravnih potencialov. Slovenska zakonodaja zelo togo opredeljuje izkoriščanje sečnih ostankov in proizvodnjo zelenih sekancev. To v praksi omogoča precej stihijski razvoj storitev, kjer se z uvajanjem novih tehnologij odpira vrsta vprašanj predvsem glede obremenitev ekoloških dejavnikov. V prispevku je predstavljena metodologija za oblikovanje odločevalnega orodja za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev, upoštevajoč različne ekološke in tehnološke dejavnike. Gre za tristopenjski metodološki pristop, kjer v prvem koraku opredelimo talne in terenske razmere, v drugem koraku tehnologije ob upoštevanju raznolikosti glede na gospodarske učinke in ekološko primernost, v zadnjem, tretjem koraku, izbranim tehnologijam določimo mesto v odločitveni matriki z upoštevanjem tehnološke in ekološke omejitve posameznih tehnoloških modelov. V prispevku je predstavljenih 13 poenostavljenih proizvodnih procesov, razvrščenih v odločevalno matriko, upoštevaje ekološke in tehnološke vidike pri proizvodnji zelenih sekancev.
Ključne besede: tehnološki modeli, proizvodnja, proizvodne verige, poškodbe tal, zeleni lesni sekanci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4622; Prenosov: 2457
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

18.
Metodologija za ocene potencialov lesa v Sloveniji
Špela Ščap, Matevž Triplat, Mitja Piškur, Nike Krajnc, 2014, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Informacije o količinah in potencialih lesa iz slovenskih gozdov so pomembne za vse akterje, vključene v gozdno-lesne verige. Najbolj pomembna zanje je realna in trenutno razpoložljiva količina lesa, ki se lahko ponudi na trgu, kjer je že izvzeta količina lesa, ki se porabi za lastne potrebe v gospodinjstvih. Zato je Gozdarski inštitut Slovenije razvil metodologijo za oceno dejanskih in teoretičnih količin in potencialov lesa, in sicer na primeru hlodov smreke in jelke (srednjega premera od 20%59 cm), na primeru hlodov listavcev ter za les slabše kakovosti. Dejanski tržni potencial temelji na podatkih o povprečni količini lesa, ki je bila letno posekana v obdobju 2009%2013 in se je v tem času ponujala na trgu. Teoretični tržni potencial pa je maksimalna količina lesa, ki bi jo lahko posekali in ponudili na trgu in bi pri tem še zagotavljali trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Rezultati količin in potencialov hlodov so prikazani v merski enoti neto kubični metri (m3 brez skorje), medtem ko so količine in potenciali lesa slabše kakovosti prikazani v merski enoti tona absolutne suhe snovi (tss). Na osnovi razvite metodologije ocenjujemo, da znaša dejanska neto količina hlodov smreke in jelke (premera 20-59 cm in brez skorje), ki je v obdobju 2009-2013 vstopila na trg, 1.240.000 m3/letno. Ocena teoretične neto količine hlodov listavcev, ki bi lahko letno vstopila na trg, je 410.000 m3, dejansko pa na trg vstopa le 50 % teh količin. Največje razlike med ocenjenimi potenciali in količinami, ki so dejansko vstopile na trg, so pri lesu slabše kakovosti. Tako je ocena skupne teoretične količine lesa slabše kakovosti 1.450.000 tss/letno, dejansko pa je na trg stopilo le 32 % te količine. Rezultati kažejo na nizko izkoriščenost lesa iz slovenskih gozdov, še posebej to velja za gozdove v zasebni lasti. Pri interpretaciji teh rezultatov pa je treba biti previden, saj je v analizah upoštevan le evidentiran posek, tako da so v realnosti količine, ki vstopajo na trg, verjetno večje.
Ključne besede: modeli, okrogli les, količine lesa, trg, hlodi, les slabše kakovosti, kakovovst lesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4612; Prenosov: 2481
.pdf Celotno besedilo (958,67 KB)

19.
Ocena potencialnega obroda samoniklih tržnih vrst gob v slovenskih gozdovih
Nikica Ogris, Andrej Piltaver, Dušan Jurc, 2014, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: empirični modeli, glive, tržni poteciali gob, samonikle gobe, obrod gob
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4670; Prenosov: 2282
.pdf Celotno besedilo (18,23 MB)

20.
Sedanje stanje razširjenosti robinije (Robinia pseudoacacia L.) v Sloveniji in napovedi za prihodnost
Lado Kutnar, Andrej Kobler, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi smo ugotavljali lesno zalogo robinije (Robinia pseudoacacia L.) in njen delež v gozdovih Slovenije. Poleg tega smo z uporabo empiričnega modela in scenarijev podnebnih sprememb napovedali njeno pojavljanje in delež v prihodnost. Robinija je trenutno najbolj pogosta tujerodna drevesna vrsta v naših gozdovih. Sedanja lesna zaloga robinije dosega okoli 0,6 % celotne lesne zaloge naših gozdov. Najpogostejša je v gozdovih GGO Murska Sobota in Kraškega GGO. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb, ki vsi predvidevajo povečanje povprečnih temperatur zraka v prihodnosti, se bo delež lesne zaloge robinije postopoma še povečeval na vzhodnem in severovzhodnem ter jugozahodnem delu Slovenije. Večji delež lahko pričakujemo tudi v nižinskem in gričevnem delu osrednje Slovenije. Po napovedih modela bi se lahko lesna zaloga robinije do konca stoletja najmanj podvojila glede na današnje stanje. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb bi se gozdarstvo srečevalo še z večjimi težavami, povezanimi s to invazivno tujerodno drevesno vrsto. Ob doslednejšem uresničevanju konceptov sonaravnega gozdarstva bomo morali na čim bolj optimalen način usklajevati med nezaželenostjo te invazivne tujerodne vrste in njenimi številnimi koristmi ter interesi lastnikov.
Ključne besede: tujerodne vrste, invazivne vrste, lesna zaloga, Robinia pseudoacacia, robinja, podnebne spremembe, napovedi, modeli, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4940; Prenosov: 2322
.pdf Celotno besedilo (828,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh