1. Elektrolitsko markiranje farmakov z [sup]99mTCIN[sup]131JBoris Pihlar, M. Erjavec, Jože Marsel, 1979, izvirni znanstveni članek Ključne besede: analizna kemija, radiokemija, elektrokemija, elektrolitsko markiranje, biološka aktivnost, radioizotopi, tehnecij, jod
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2023; Ogledov: 220; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (232,42 KB) |
2. |
3. Analiza nevodene gibalne aktivnosti vrtčevskih otrok : Vrtec Kamnik in Vrtec pri OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani : zaključno raziskovalno poročiloBoštjan Šimunič, Uroš Marušič, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: otroci, gibanje, gibalna aktivnost, športna aktivnost, nevodene gibalne ure, Vrtec Kamnik, Vrtec Dol pri Ljubljani
Objavljeno v DiRROS: 13.07.2022; Ogledov: 654; Prenosov: 191
Celotno besedilo (319,58 KB) |
4. |
5. Prehrana in rak : kaj jesti, če zbolimoNada Rotovnik-Kozjek, Denis Mlakar-Mastnak, Katja Kogovšek, Irena Sedej, Eva Peklaj, 2021, ni določena Ključne besede: prehranska priporočila, hranilne snovi, enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, telesna aktivnost, zdravstveni nasveti
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2021; Ogledov: 911; Prenosov: 341
Celotno besedilo (4,67 MB) |
6. Habitatne značilnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) na Uršlji goriŽiga Repotočnik, Klemen Jerina, Tomaž Mihelič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji je bilo opravljenih le nekaj raziskav habitata rastišč divjega petelina. Taka znanja so pomembna pri določitvi in izvajanju ukrepov za ohranitev oziroma povečanje številčnosti vrste. Namen dela je bil ugotoviti sedanjo aktivnost dvajsetih znanih rastišč divjega petelina na Uršlji gori z bližnjo okolico v primerjavi s prejšnjima popisoma (Adamič, 1986; Čas, 2000) in evidentirati potencialna nova. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali so med aktivnimi in opuščenimi rastišči divjega petelina razlike v habitatnih danostih. Popise aktivnosti rastišč smo izvajali po metodi poslušanja pojočih samcev zgodaj zjutraj in beleženja znakov prisotnosti v času rastitve od 1.4. do 20.5. v letih 2019 in 2020. Habitatne značilnosti rastišč smo popisali na treh aktivnih rastiščih in treh opuščenih. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je število aktivnih rastišč v primerjavi z letoma/če gre samo za ti leti, sicer v letih 1986 in 2000 zelo zmanjšalo (aktivnih le 30 % od vseh znanih). Na rastiščih smo v obeh letih skupno popisali približno trikrat manj aktivnih petelinov, tri neaktivne več ter 2,7-krat manj kokoši kot leta 2000. Iz tega sklepamo, da je na proučevanem območju vrsta ogrožena in lahko v naslednjih nekaj desetletjih izgine z območja, če se bo trend številčnosti še naprej manjšal. Delež opuščenih rastišč je bil večji v gozdovih z nižjo nadmorsko višino (pod 1200 m). Evidentirali nismo nobenega novega rastišča, so se pa centri aktivnih rastišč v primerjavi z zadnjim popisom spremenili v prostoru. Ugotovili smo razlike v habitatnih danostih med obema tipoma rastišč. Za aktivna rastišča je bila značilna velika pokritost tal z zeliščno plastjo (85 %, od tega 24 % jagodičja), več mravljišč, redkejši sklep sestoja (40-60 % zastrte površine), večja vidljivost pri tleh ter večji delež starejših iglastih sestojev v primerjavi z opuščenimi. Vidljivost pri tleh in delež drevesnih vrst glede na naše ugotovitve nista bistveno vplivala na aktivnost rastišč.
Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus L., Uršlja gora, aktivnost rastišč, habitatne značilnosti rastišč
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1071; Prenosov: 318
Celotno besedilo (765,89 KB) |
7. |
8. Pacientke z rakom dojk - trendi in novosti2013, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: dejavniki tveganja, dedne bolezni, genetsko svetovanje, presejanje, mastektomija, rekonstrukcija, fizioterapija, radioterapija, sistemsko zdravljenje, telesna aktivnost, paliativna oskrba, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2020; Ogledov: 2020; Prenosov: 689
Celotno besedilo (8,32 MB) |
9. Preprečevanje raka : dejstva, ki jih mora vedeti zdravstveni delavec : zbornik2015, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: onkologija, preventivni programi, preventivni zdravstveni pregledi, Evropski kodeks, odvisnosti, telesna aktivnost, prehrana, ultravijolično sevanje, ionizirajoče sevanje, nevarne snovi, dojenje, hormonsko nadomestno zdravljenje, presejanje, vakcinacija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2536; Prenosov: 801
Celotno besedilo (6,88 MB) |
10. Raba krmišč pri navadnem muflonu (Ovis orientalis musimon) na GorenjskemŽiga Marenk, Miha Krofel, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Navadni muflon (Ovis orientalis musimon) je danes v Sloveniji najštevilčnejša, vendar zelo slabo raziskana tujerodna vrsta parkljarjev. Tudi drugod po Evropi so raziskave te vrste redke, še zlasti glede rabe krmišč, čeprav je dopolnilno krmljenje pogosta praksa v mnogih državah. V pričujoči raziskavi smo s pomočjo avtomatskih kamer ugotavljali sestavo tropov muflonov, ki so obiskovali pet zimskih krmišč na Gorenjskem. Spremljali smo tudi cirkadiano dinamiko obiskov krmišč ter pojavljanje drugih vrst divjadi pri krmiščih. Povprečna velikost tropov muflonov je znašala 3,5 živali; najpogosteje so krmišča obiskovale samice z mladiči. Zabeležili smo dva viška obiskov krmišč, in sicer okoli sončnega vzhoda in zahoda. Krmišča za muflone je obiskovalo še šest drugih vrst divjadi, med katerimi je bil najdominantnejši navadni jelen (Cervus elaphus). Spremljanje krmišč z uporabo avtomatskih kamer se je izkazalo za učinkovit način spremljanja populacije muflonov in njihove rabe krmišč.
Ključne besede: muflon, Ovis orientalis musimon, krmljenje, krmišča, socialni sistem, struktura tropov, cirkadiana aktivnost, medvrstne interakcije, foto-pasti, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 7211; Prenosov: 2731
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
