Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Izvor tumorjev in stohastično naravo procesa karcinogeneze najbolje opisuje hierarhični model, ki predvideva obstoj tumorskih matičnih celic (TMC). Slednje predstavljajo populacijo celic z neomejenim samoobnovitvenim potencialom, ki so se sposobne diferencirati v vrste celic vseh treh zarodnih linij in so manj občutljive na večino protirakavih učinkovin. Zato predstavljajo glavni vir za razvoj in rast tumorja, zaradi svoje odpornosti na kemoterapijo pa so vzrok za ponovitev bolezni. Za uspešno zdravljenje možganskega tumorja glioma in njegove najbolj maligne oblike, glioblastoma multiformae (GBM), bi zato bilo potrebno odstraniti prav vse TMC. Žal slednjega zaradi prehitre infiltrativne vrasti subpopulacije GBM celic z visoko izraženimi geni za gibljivost (migratom) v okolno zdravo možgansko tkivo, ni možno doseči s trenutno uporabljanimi načini zdravljenja (npr. kirurškim izrezom) Poleg TMC, ki so ključne za razvoj in razrast tumorja, tkivo tumorja vsebuje še hematopoetske matične celice, endotelne predniške celice in mezenhimske matične celice (MMC). Delovanje teh drugih vrst matičnih celic, kjer je bila celicam MMC že dokazana protitumorska aktivnost v GBM, pa je odvisno od tumorskega mikrookolja. Žal mehanizmi in delovanje MMC med modulacijo rasti tumorja preko parakrinih in neposrednih interakcij z GBM (matičnimi) celicami še niso znani. Kljub temu pa matične celice, s poudarkom na MMC, predstavljajo nove nosilce npr. za ciljni vnos terapevtske učinkovine v tumor, ki bi lahko izboljšali učinkovitost trenutnih protitumorskih terapij. Razvoj celičnih zdravil veliko obeta, saj so MMC, poleg svojih imunomodulacijskih lastnosti, sposobne tudi usmerjenega gibanja v GBM in tam učinkovati, o čemer razpravlja ta prispevek.
Ključne besede: tumorske matične celice, mezenhimske matične celice, mikrookolje tumorja, celična terapija
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2024; Ogledov: 3532; Prenosov: 1086
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...