1. 40. Gozdarski študijski dnevi : 50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v SlovenijiMojca Nastran, Luka Jemec, Vasja Leban, Janez Pirnat, Jože Prah, 2024, strokovni članek Povzetek: Jubilejni 40. Gozdarski študijski dnevi, organizirani septembra 2024 v Ljubljani, so obeležili 50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji. Dogodek je poudaril pomen gozdnih učnih poti in urbanih gozdov za kakovost življenja in trajnostni razvoj. Razprave so izpostavile interdisciplinarno upravljanje in pomembnost pravnega varstva urbanih gozdov ter vključenost javnosti. Pri učnih poteh je bil poudarek na povezovanju z lokalnim okoljem, izobraževanju in trajnostnem turizmu. Zaključki vključujejo sistemsko ureditev tematskih poti, izboljšanje zakonodaje, certificiranje vodnikov ter sodelovanje ključnih deležnikov za celostno upravljanje.
Ključne besede: Gozdarski študijski dnevi, urbano gozdarstvo, urbani gozdovi, mestni gozdovi, gozdne učne poti, tematske poti
Objavljeno v DiRROS: 01.02.2025; Ogledov: 148; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (423,49 KB) |
2. |
3. Upravljanje mestnih gozdov v SlovenijiTina Simončič, Matjaž Guček, Mateja Cojzer, Robert Hostnik, Andrej Kotnik, Viktor Miklavčič, Rok Pisek, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Mestni gozdovi, ki so z lokalnimi odloki razglašeni kot gozdovi s posebnim namenom (GPN), zavzemajo 0,4 % celotne gozdne površine Slovenije. V prispevku analiziramo stanje in glavne značilnosti načrtovanja ter gospodarjenja z mestnimi gozdovi v Sloveniji. Analizirali smo podatkovne zbirke o mestnih gozdovih, gozdnogospodarske načrte, odloke o GPN in druge pravne predpise, ki urejajo gospodarjenje z mestnimi gozdovi. Podrobneje smo analizirali značilnosti gospodarjenja z mestnimi gozdovi v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu in pri tem upoštevali naslednja merila: i) stanje gozdov, ii) pravni status, iii) strateški načrt za mestne gozdove, iv) odkupovanje zasebnih gozdov, v) nadomestila lastnikom gozdov, vi) prilagojenost gospodarjenja, vii) rekreacijska infrastruktura, viii) odnosi z javnostmi, ix) mestni gozd kot blagovna znamka. Na podlagi analize predlagamo naslednje izboljšave upravljanja mestnih gozdov v Sloveniji: i) sprejetje oziroma posodobitev ustreznih pravnih predpisov, ii) intenziviranje sodelovanja med Zavodom za gozdove in lokalnimi skupnostmi, iii) dopolnitev koncepta načrtovanja v mestnih gozdovih, iv) aktiviranje gospodarjenja z gozdnimi sestoji, v) zagotovitev ustreznih pogojev za prilagojeno gospodarjenje v zasebnih gozdovih, vi) izboljšanje kadrovske strukture za delo v mestnih gozdovih, vii) izboljšanje medinstitucionalnega sodelovanja in komuniciranja z javnostjo.
Ključne besede: mestni gozdovi, gozdnogospodarsko načrtovanje, prilagojeno gospodarjenje, primerjalna analiza
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2024; Ogledov: 252; Prenosov: 77
Celotno besedilo (662,87 KB) |
4. Stik urbanih površin z gozdom na primeru Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hribTjaša Babič, Mojca Nastran, 2024, strokovni članek Povzetek: V Sloveniji problematika stika urbanih površin z gozdom še ni bila celostno obravnavana, zato je bil izveden primer študije v vzhodnem delu Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib v Ljubljani, kjer so pogosti konflikti med urbanimi površinami in gozdnim ekosistemom. Študija je vključevala ožji pregled literature, terenske preglede z zabeležbo dejavnosti na stiku urbanih površin z gozdom in analizo pobud s spletnega portala Servis pobude meščanov Ljubljana. Dejavnosti smo evidentirali z aplikacijo ArcGIS Survey 123. Prevladujoče neprimerne dejavnosti na proučevanem območju so vključevale nelegalno odlaganje materiala in odpadkov na gozdnem robu, sledilo je nenadzorovano širjenje invazivnih rastlinskih vrst. Gozdni požari na gozdnem robu niso bili med izstopajočimi težavami. Občani so poudarili pomen ohranjanja urejenega in mirnega okolja v krajinskem parku in izrazili pomembnost dobre dostopnosti ter prometne urejenosti. Za učinkovito upravljanje območja na stiku urbanih površin smo podali smernice, ki vključujejo preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja požarov, uporabo okolju prijaznih ograj za zaščito pred divjadjo, spodbujanje sajenja domačih neinvazivnih vrst in pravilno odstranjevanje invazivnih rastlin. Ozaveščanje javnosti in sodelovanje z lokalno skupnostjo sta ključna za ohranjanje stabilnosti in ekološke funkcionalnosti gozdnega roba.
Ključne besede: urbani gozdovi, mestni gozdovi, gozdni rob, konfliktni stiki, divja odlagališča odpadkov, invazivne rastline, gozdni požar, smernice za upravljanje
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2024; Ogledov: 462; Prenosov: 160
Celotno besedilo (618,59 KB) |
5. |
6. Mnenje Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire o sečnji na RožnikuKlemen Jerina, Andrej Bončina, Jurij Diaci, Janez Pirnat, Robert Brus, Dušan Roženbergar, Tine Hauptman, Janez Krč, 2023, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: sečnja, urbani gozdovi, mestni gozdovi, Ljubljana, Tivoli, Rožnik
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 1074; Prenosov: 262
Celotno besedilo (91,64 KB) |
7. |
8. Kdo so uporabniki ljubljanskih mestnih gozdov?Živa Bončina, Robert Hostnik, Matjaž Harmel, Klemen Strmšnik, Jurij Kobe, Tina Simončič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Upravljanje mestnih gozdov terja intenzivnejšo participacijo in uveljavljanje dodatnih metod za vključevanje javnosti v soodločanje o rabi gozdov. V okviru projekta URBforDAN smo s spletno anketo (n=1134) zbrali podatke o uporabnikih mestnega gozda Golovec. Preverjali smo njihovo oddaljenost od Golovca, način prihoda, pogostost in trajanje obiska, najpogostejšo točko vstopa v gozd ter želje o dodatni infrastrukturi. Glede na razlog obiska smo anketirance združevali v skupine in nadaljnje analize izvedli po skupinah uporabnikov (naštete po številčnosti: gorski kolesarji, pohodniki, družine, tekači, kolesarji, sprehajalci domačih živali in drugi). Ugotovili smo, da skoraj 60 % anketirancev obišče Golovec vsaj enkrat na teden, najpogosteje obisk traja 1 do 2 uri. Do gozda večina anketirancev pride peš ali s kolesom, več kot četrtina anketirancev se pripelje z avtomobilom. Največ anketirancev vstopi na Golovec na zahodnem delu (vstopna točka Center Hradeckega). Skupine uporabnikov vstopajo na Golovec različno: na Poligonu Rudnik, bolj odročnem delu Golovca, vstopa največ gorskih kolesarjev, v Štepanjskem naselju največ družin. Skupine uporabnikov se razlikujejo tudi po načinu prihoda v gozd: raba avtomobila in javnega potniškega prometa je najpogostejša pri družinah. Razlike med skupinami so tudi v pričakovanjih do gozda in želeni dodatni infrastrukturi. Rezultati ankete so podlaga za načrtovanje infrastrukture, usmerjanje uporabnikov in urejanje vstopnih točk na Golovec in so bili vključeni v Strateški in Operativni načrt za mestni gozd Golovec.
Ključne besede: mestni gozdovi, participacija, spletna anketa, skupine uporabnikov, rekreacija
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1736; Prenosov: 612
Celotno besedilo (447,23 KB) |
9. |
10. |
