1. Hrvati na ozemlju današnje Slovenije (1910–2002) – številčni in prostorski razvoj tradicionalnega območja poselitve kot okvira za manjšinsko zaščito s poudarkom na analizi popisa 1910 in na poselitvi v obmejnem pasuDamir Josipovič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: V prispevku avtor predstavlja številčni in prostorski razvoj poselitve Hrvatov v Sloveniji od obdobja pred prvo svetovno vojno do danes. Posebej je predstavljeno celotno obmejno območje ob slovenskohrvaški meji, rekonstruirani pa so tudi podatki popisov iz let 1910, 1921 in 1931, ko etnična pripadnost kot kategorija še ni bila del popisne metodologije zbiranja podatkov. Prvič je taka rekonstrukcija opravljena za območje Kranjske in Štajerske iz avstrijskega popisa 1910, ko imamo na voljo le posredne podatke o etnični pripadnosti prebivalstva. Prispevek predstavlja metodologijo za rekonstrukcijo teh podatkov in rekonstruirane podatke iz jugoslovanskih popisov 1921 in 1931 za teritorij v današnjih mejah Slovenije in za obmejno območje ob slovensko-hrvaški meji. Opravljena je tudi prostorska rekonstrukcija podatkov na raven upravnih enot v obmejnem pasu s Hrvaško. Prvič je predstavljena ocena števila Hrvatov na ozemlju današnje Slovenije za vse popise v nizu 1910–2002. Na podlagi analize rekonstruiranih podatkov popisov prebivalstva so opredeljena območja zgodovinske in tradicionalne prisotnosti Hrvatov za aplikacijo teritorialne manjšinske zaščite. Čeprav bi bila na primeru Hrvatov v Sloveniji mogoča aplikacija koncepta narodno mešanega območja po vzoru Madžarov in Italijanov, je splošnejša rešitev v obliki regionalno zaščitene kulturne pokrajine posebne kulturne vrednosti in specifičnega historičnega ter etnično-demografskega razvoja primernejša.
Ključne besede: Hrvati v Sloveniji, Kranjska, Štajerska, Prekmurje, slovensko-hrvaška meja, manjšinska zaščita, popisi prebivalstva 1910–2002
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2026; Ogledov: 284; Prenosov: 247
 Celotno besedilo (1,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Meja med Tretjim rajhom in Italijo v južnem delu okrožja KamnikDamjan Hančič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek osvetljuje dogajanje v južnih predelih okrožja Kamnik v času druge svetovne vojne. Po okupaciji in razdelitvi slovenskega ozemlja med sosednje okupatorske države je bila južna meja tedanjega okrožja Kamnik hkrati meja med nacističnim Tretjim rajhom in fašistično Kraljevino Italijo. Šlo je za strateško zelo pomembno območje tako za oba okupatorja kot za partizansko gibanje. Prispevek na podlagi arhivskih virov, zlasti gradiva deželnega svetnika okrožja Kamnik in državnega komisarja za utrjevanje nemštva, dopolnjuje dosedanje vedenje o tej tematiki. V prikazu je zajeto obdobje od spomladi 1941 do jeseni 1943, kajti po nemški zasedbi Ljubljanske pokrajine septembra 1943 ta meja za prebivalstvo ni več pomenila večje ovire.
Ključne besede: druga svetovna vojna, nemška okupacija, meja, Kamnik, Črnuče, Trebeljevo
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2026; Ogledov: 352; Prenosov: 254
Celotno besedilo (994,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na PohorjuJurij Gulič, Marijan Kotar, Miran Čas, Miha Adamič, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ruševec se na Pohorju (severno-vzhodna Slovenija) pojavlja na grebenskih legahv zahodnem delu pogorja. V rastitvenih sezonah 2000 in 2001 smo napravilipopis aktivnosti sub-populacij na šestih znanih rastiščih in tako izločili ploskve potencialnega habitata. Na njih smo raziskovali odločilne vegetacijske strukture. V primerjavo sta vključeni tudi dve opuščeni rastišči.Vse popisne ploskve (400x400m) so bile razdeljene na 256 osnovnih ploskvic. Ugotavljamo, da so štiri aktivna rastišča. med seboj relativno homogena, od njih pa se jasno ločita obe opuščeni rastišči. Razlike med srednjimi vrednostmi ocenjevanih značilnosti vegetacijskih tipov (pokrovnost borovnice, brusnice, jesenske vrese, zeliščne plasti, delež travišč in traviščv zaraščanju, grmovne plasti, sklep krošenj smreke in jerebike v drevesni plasti ter mravljišč) so statistično značilne. Trend upadanja abundance ocenjevanih značilnosti habitata je opazen od zahoda do opuščenih rastišč na vzhodu, od zaledja stabilne alpske populacije proti robu ob subpanonskem fitogeografskem območju. Pokrovnost borovnice na aktivnih rastiščih je 19%, na opuščenih 5%, pokrovnost zeliščne plasti ocenjevanih vrstje 38%, na opuščenih 11%, število mravljišč je 13,7/ha, na opuščenih rastiščih 8/ha. Primerjava med vegetacijskimi tipi je pokazala, da so najprimernejši habitati na mestih, kjer se prepletajo barjanski ekosistemi (12%), travišča (15%), zaraščajoča travišča (41 %), gozd (31 %) in vodne površine (1 %), vendar ob pogoju, da območje ni v nadaljnjem zaraščanju in ni preveč obljudeno.
Ključne besede: ruševec, Tetrao tetrix L., rastiščne značilnosti, habitatske zahteve, gozdna meja, vegetacijski popisi, zaraščanje planj, varstvo narave, Centralne Alpe, Pohorje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 6032; Prenosov: 2492
Celotno besedilo (1,33 MB) |
5. Referenčne vektorske baze osnovne gozdnogospodarske ureditve kot osnove za predpis vladeMilan Hočevar, Andrej Kobler, Gal Kušar, Dragan Matijašič, 2002, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: katastrska meja, občinska meja, gozdnogospodarska ureditev, uskladitev meja, vektorska baza, satelitska karta gozdov, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4553; Prenosov: 459 |
6. Macesnovje, ruševje, zelenojelševje in druge gorske grmovne združbe v Sloveniji : združbe macesna, rušja, zelene jelše, jerebike, kranjske kozje češnje, velikolistne in Waldsteinove vrbe na zgornji gozdni meji in nad njoIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Rozman, 2016, strokovna monografija Ključne besede: grmovne združbe, gozdna meja, gorski gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 14.06.2017; Ogledov: 6240; Prenosov: 2899
Celotno besedilo (5,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
