Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (lokacije) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba iPhone lidar tehnologije za izmero dreves na vzorčnih ploskvah gozdne inventure
Jaka Križaj, Mitja Skudnik, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Lasersko skeniranje dreves je lahko koristna tehnologija za dopolnitev in overitev informacij, pridobljenih s klasično gozdno inventuro. Profesionalni terestrični in mobilni skenerji so dragi in zahtevajo usposobljene uporabnike. Zato smo v delu preizkusili uporabnost cenovno dostopnejše tehnologije Apple iPhone lidar, in sicer za pridobivanje dveh poglavitnih informacij o drevesih na vzorčnih ploskvah gozdne inventure: to sta premer drevesa na višini 1,3 metra nad tlemi (d1,3) in oddaljenost drevesa od središča ploskve. Na štirih krožnih raziskovalnih ploskvah na Rožniku smo v treh ločenih ekipah gozdarskih strokovnjakov izmerili referenčne podatke za vsa drevesa z d1,3 ≥ 10 cm s tradicionalnimi metodami, nato smo ploskve poskenirali še z napravo Apple iPhone 13 Pro Max. Podatke skeniranj smo obdelali z odprtokodnimi programi. Ugotovili smo, da so vrednosti d1,3, pridobljene iz podatkov laserskega skeniranja, v povprečju precenjene za 0,95 centimetra (RMSE = 2,43 cm), napaka je značilno večja pri tanjših drevesih. Horizontalne razdalje so bile večinoma podcenjene, v povprečju za 6,7 centimetra (RMSE = 24,1 cm). Napaka v horizontalni razdalji se z naraščajočim časom skeniranja povečuje, medtem ko trajanje skeniranja ne vpliva na vrednosti prsnih premerov. Prav tako smo ugotovili, da so lesne zaloge, izračunane iz podatkov skeniranja, v povprečju precenjene za 2,6 %.
Ključne besede: iPhone, Apple lidar, nizkocenovni lidar, gozdna inventura, prsni premer, lokacije dreves
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 282; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Mestni odprti prostori kot rekreacijska območja in zatočišča v primeru izrednih razmer : spoznanja po potresu v Malatyi
Sahar Pouya Sönmez, Gamze Öner, Sima Pouya, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Med potresom v Turčiji leta 2023 so bili javni odprti prostori pomembna zbirna območja, po potresu pa se niso mogli več ustrezno uporabljati za rekreacijo in niti niso mogli več zadovoljevati drugih vsakdanjih potreb prebivalcev. Avtorice so v članku proučile učinkovitost šestih javnih odprtih prostorov v Malatyi in njihove spremembe po potresu ter predlagale strategije za vključitev trajnostnih načel v načrte potresne varnosti. Pri tem so uporabile metodo naknadne ocene uporabe prostora, ki je vključevala terenske analize, polstrukturirane intervjuje s šestdesetimi občinskimi strokovnjaki in anketo, v kateri je sodelovalo 240 uporabnikov proučevanih prostorov. Izsledki so pokazali, da so med potresom za javne odprte prostore nastale težave, kot so neustrezna infrastruktura, pomanjkanje prostora za postavljanje šotorov in težave, povezane z varnostjo in vzdrževanjem površin. Po potresu se večina teh ne uporablja več za rekreacijo. Nekateri so se spremenili v trgovska območja, drugi so dobili nove uporabnike, pogosto so se pojavile še druge spremembe v rabi prostora. Glavna ugotovitev raziskave je, da potresna odpornost javnih odprtih prostorov ni odvisna samo od njihove velikosti, dostopnosti in lokacije, ampak tudi od možnosti izvajanja hitrih vzdrževalnih posegov na teh površinah in večnamenskosti, ki zagotavljata, da se na teh prostorih ohrani življenje in da delujejo tudi po naravni nesreči. Med ključnimi načrtovalskimi priporočili so vključitev ukrepov za okrepitev pripravljenosti na nesreče v mestno načrtovanje in omogočanje učinkovite obnove po nesrečah.
Ključne besede: avtobusna postaja, večkriterijska analiza, izbor lokacije, MOOSRA, ARAS, VIKOR
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2025; Ogledov: 553; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (4,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Izbor lokacije avtobusne postaje na podlagi hibridnega modela večkriterijskega odločanja v Uşaku v Turčiji
Sümeyye Kahraman, Burak Korkmazyurek, Erkan Polat, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Lokacije avtobusnih postaj so ključne za učinkovito storitev potniškega prometa in trajnostno mobilnost v mestih. Določajo možnost dostopa obiskovalcev do mesta ter varnost, dostopnost in ekonomičnost javnega prevoza. Poleg tega vplivajo na dostop prebivalcev do delovnih mest, šol, zdravstvenih in drugih osnovnih storitev ter posledično na splošno družbenogospodarsko blaginjo mesta. V članku je določena optimalna lokacija nove avtobusne postaje v turškem mestu Uşak, za kar so avtorji uporabili hibridni model večkriterijskega odločanja, ki vključuje presojo dvajsetih kriterijev in celovito analizo dostopnosti lokacij na podlagi mnenj strokovnjakov ter upošteva raznovrstne potrebe prebivalcev in lokalnih oblasti. S postopkom analitične hierarhije so merilom pripisali uteži, na podlagi česar so nato z metodami MOOSRA, ARAS in VIKOR sedem možnih lokacij razvrstili po primernosti. Izsledki so pokazali, katera lokacija bi bila najprimernejša, hkrati pa so potrdili robustnost uporabljenega modela in njegovo uporabnost v urbanističnem načrtovanju.
Ključne besede: avtobusna postaja, večkriterijska analiza, izbor lokacije, MOOSRA, ARAS, VIKOR
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 436; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh