1. Medletna variabilnost značilnosti lesa in floema vrst, ki sobivajo : Fraxinus ornus, Quercus pubescens in Ostrya carpinifoliaJožica Gričar, Klemen Eler, Saša Ogorevc, Debojit Chanda, Sarkiri Kro, Mohendra Thapa, Polona Hafner, Peter Prislan, 2026, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Anatomija lesa in floema drevesnih vrst, ki sobivajo, ponuja dragocene informacije o tem, kako se različne drevesne vrste soočajo s podnebnimi spremembami in prilagajajo strukturo prevodnih tkiv lokalnim vremenskim razmeram. V obdobju 2019–2021 smo proučili in primerjali širino letnih prirastkov lesa in floema in velikosti prevodnih elementov ranega lesa in ranega floema pri listavcih, ki sobivajo na Podgorskem krasu: mali jesen (Fraxinus ornus), puhasti hrast (Quercus pubescens) in črni gaber (Ostrya carpinifolia). Ugotovili smo, da analizirane spremenljivke lesa in floema pri preučevanih drevesnih vrstah kažejo različne sezonske trende glede na lokalne vremenske razmere. Med vrstami so bile v vseh letih opažene statistično značilne razlike v velikostih prevodnih elementov lesa in floema, kar kaže na velike razlike v izračunani hidravlični prevodnosti med drevesnimi vrstami. Visoka medletna variabilnost in vrstno specifična občutljivost ksilema in floema na padavine in temperaturo potrjujeta visoko plastičnost in različne strategije debelinske rasti preučevanih drevesnih vrst, ki zagotavljajo optimalno delovanje v lokalnih vremenskih razmerah.
Ključne besede: puhasti hrast, mali jesen, črni gaber, traheja, sitasta cev, Podgorski kras, listavci
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2026; Ogledov: 320; Prenosov: 130
 Celotno besedilo (321,63 KB) |
2. Prevedba ocen kakovosti stoječih dreves na izbranih objektih v sortimentno strukturoLuka Krajnc, Janez Zafran, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi je bila predstavljena in preračunana ocena kakovosti stoječih dreves v sortimentno strukturo. Na 123 drevesih štirih drevesnih vrst je bila opravljena primerjava med dejansko sortimentacijo po poseku in računsko sortimentacijo na osnovi predhodno ocenjene kakovosti. Izmerili smo 869 gozdno-lesnih sortimentov ter primerjali rezultate računske in dejanske sortimentacije. Rezultati so pokazali dobro ujemanje pri smreki, nekoliko manj pa pri listavcih, kjer je bil večji vpliv notranjih napak na sortimentno sestavo. Metoda je praktično uporabna in daje uporabne rezultate za napoved sortimentne sestave. Izboljšati je treba še modele napovedi velikosti grč, s čimer bi natančnost napovedi še dodatno povečali.
Ključne besede: sortimentacija, ocena kakovosti, stoječa drevesa, gozdni lesni sortimenti, iglavci, listavci, grče, računsko krojenje, notranje napake lesa, prostorninska struktura
Objavljeno v DiRROS: 17.12.2025; Ogledov: 1246; Prenosov: 709
Celotno besedilo (2,13 MB) |
3. Osutost dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjihAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pred uporabo natančnejših fizikalno-kemijskih meritev (analitične meritve vsebnosti določenih elementov v padavinah in foliarnih vzorcih) za oceno poškodovanosti gozdov oz. odziv gozdov na onesnaženost so se v okviru programa ICP Forests uveljavile predvsem posredne oblike spremljanja vplivov onesnaženosti na gozdne ekosisteme oz. ocene posledic onesnažil na drevesa. Eden od pomembnejših kazalnikov je ocena osutosti krošnje, ki predstavlja okularno ocenjen delež manjkajočih asimilacijskih organov (listov oz. iglic) v primerjavi z normalno vitalnim drevesom enakega socialnega položaja, enake drevesne vrste in z enakega rastišča. Ocenjujemo ga na 5 % natančno. Za poškodovano velja drevo, katerega osutost drevesne krošnje je večja od 25 % (manjka ji vsaj četrtina listnega aparata). V prispevku so predstavljeni rezultati spremljanja stanja osutosti na desetih ploskvah intenzivnega monitoringa (ICP Forests) po letu 2003. V zadnjih letih so bile najbolj osute krošnje dreves na ploskvah Fondek (bukev), Gropajski bori (črni bor), Gorica (bukev) in Lontovž (bukev). Na vseh štirih ploskvah, razen Gorice, se je v zadnjem obdobju povprečna osutost povečevala. Ploskev Gropajski bori je v prehodnem obdobju, kjer umetno nasajeni črni bor počasi nadomeščajo avtohtoni listavci. Med drevesnimi vrstami so v zadnjem obdobju med bolj osutimi predvsem črni gaber in črni bor na ploskvi Gropajski bori ter dob na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma ter tudi bukev na ploskvi Fondek. Od leta 2014 se povprečna osutost postopno slabša na več kot polovici ploskev, predvsem na ploskvah, kjer stari sestoj nadomešča mladovje. Predvidevamo, da je v letu 2022 na poslabšanje stanja v največji meri vplivala poletna suša s pripadajočimi dejavniki.
Ključne besede: stanje gozdov, osutost dreves, intenzivni monitoring, ICP Forests, iglavci, listavci
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 1461; Prenosov: 502
Celotno besedilo (614,42 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. Analiza stanja, težave z obnovo in usmeritve za gospodarjenje z borovimi sestoji v južnem delu GGO TolminAmbrož Blažko, 2023, strokovni članek Povzetek: V članku so predstavljeni rezultati digitalizacije površin borovih sestojev v južnem delu gospodarskega območja (GGO) Tolmin iz leta 1963 in primerjava stanja omenjenih gozdnih sestojev leta 1963 in dandanes. Podatki o stanju sestojev so razdeljeni v tri kategorije. Borovi sestoji, starejši od 60 let (nastali pred letom 1963), nekdanji borovi sestoji, kjer je že bila narejena premena, in mlajši borovi sestoji (do 60 let). Na splošno se je površina borovih sestojev v tem obdobju od leta 1963 do zdaj zmanjšala. Starost sestojev kaže, da je večina že dosegla sečno zrelost. Bori so marsikje opravili svoje poslanstvo predkulture. V mladju se pojavljajo toploljubni listavci. Zato so mnogi sestoji že primerni za posek (premeno), saj se njihova vitalnost in kakovost zmanjšujeta. Prav tako so požarno ogroženi.
Ključne besede: borovi sestoji, premena, toploljubni listavci, pomlajevanje, starostna struktura
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 1760; Prenosov: 619
Celotno besedilo (474,46 KB) |
8. |
9. |
10. |
