Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) je ena najpozneje odkritih drevesnih vrst na Zemlji in hkrati zelo stara vrsta, ki se morfološko skozi milijone let skoraj ni spremenila. Odkrita je bila šele sredi 20. stoletja na Kitajskem, le nekaj let za tem, ko so znanstveniki odkrili njene fosilne ostanke in predvidevali, da gre za izumrlo vrsto. Po odkritju se je o metasekvoji veliko govorilo in pisalo, sadili so jo po vsem svetu z namenom preučevanja, saj je bilo odkritje živih osebkov senzacija za ves botanični svet. Danes se je v luči podnebnih sprememb in ob iskanju novih možnosti za večjo odpornost gozda metasekvoja kot potencialno uporabna vrsta zopet znašla pod drobnogledom. Njeno močno užlebljeno deblo in obstojnost odmrlih vej lahko predstavljajo težavo pri obdelavi njenega proti glivam sicer zelo odpornega lesa, hkrati pa zaradi edinstvenega videza deluje izredno estetsko predvsem v urbanem okolju. Kot gospodarsko vrsto jo uporabljajo ponekod na Kitajskem, v Evropi jo sadijo predvsem v testnih nasadih in v urbanem okolju. V preglednem prispevku je po sedmih desetletjih prisotnosti metasekvoje v Sloveniji podrobneje predstavljena zgodovina njenega odkrivanja, dosedanja uporaba in ocenjen je njen prihodnji potencial.
Ključne besede: Slovenija, Metasequoia glyptostroboides, zgodovina, odkritje, lastnosti, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2024; Ogledov: 387; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,40 MB)

Povzetek: Namen prispevka temelji na inovativnem postopku izdelave nanokompozitov na osnovi poli(3-hidroksibutirata) (PHB) in nanofibrilirane celuloze (NFC). Raziskovalno delo obravnava pripravo koncentratnih mešanic PHB-prahu in NFC v vodni raztopini za tehnologijo ekstruzijskega mešanja. Ekstrudat koncentrirane mešanice PHB/NFC je bil nato uporabljen kot dodatek h granulirani obliki PHB pri pripravi brizganih vzorcev z različnimi utežnimi deleži NFC. V prispevku so podane določene omejitve pri predelavi tovrstnih materialov in predlagane uporabne rešitve za njihovo optimiziranje. Morfološke lastnosti nanokompozitnih komponent smo raziskali z elektronsko mikroskopijo (FE-SEM), mehanske lastnosti pa z nateznim preizkusom. Morfološka preiskava koncentratnih mešanic je razkrila prepleteno sestavo celuloznih nanofibril in polimernih kroglic, pri čemer se posamezne fibrile prepletajo v obliki širših pramenov in ustvarjajo videz zamrežene strukture znotraj polimerne komponente. Mikroskopski posnetki nanokompozitnih mešanic in izboljšane mehanske lastnosti izhodnih materialov potrjujejo,da je adhezivni stik med matrično in ojačitveno komponento dosežen, porazdelitev celuloznih nanofibril po polimerni osnovi pahomogena. Nanokompoziti z visokimi utežnimi deleži NFC (10 % utežnega deleža) dosegajo pomembno večje vrednosti modula elastičnosti (Et = 1720 MPa) in raztezka pri pretrgu (b = 3,1 %) ter prenesejo višje pretržne napetosti ( M = 26 MPa) v primerjavi z referenčnim polimernim vzorcem (Et = 1340 MPa;b = 2,4 %; M = 20 MPa). Rezultati študije dokazujejo, da je ob pravilni predpripravi polimernih mešanic in optimizaciji tehnologije ekstruzijske predelave, mogoče izdelati trdne in žilave materiale, pri čemer delež ojačitvene faze narekuje stopnjo izboljšave končnih lastnosti biopolimerne osnove.
Ključne besede: nanofibrilirana celuloza, poli(3-hidroksibutirat), morfologija, mehanske lastnosti, ekstruzija, tehnologija brizganja
Objavljeno v DiRROS: 14.08.2024; Ogledov: 468; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: morska biologija, biološke lastnosti, skupine vrst, habitatni tipi, morski ekosistemi, morska biodiverziteta, morska biološka raznovrstnost, Občina Koper, poročila
Objavljeno v DiRROS: 24.04.2024; Ogledov: 627; Prenosov: 0

Ključne besede: guma, gumene zmesi, DMA, TMA, DSC, FT-IR, visokoelastične lastnosti, diplomsko delo
Objavljeno v DiRROS: 21.02.2024; Ogledov: 636; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,52 MB)

Povzetek: Alkali-activated materials (AAM) have gained recognition as a promising alternative to technical ceramic and building materials owing to the lower energy demands for production and the potential to use slag as a precursor. In the present study, five sets of slag-based AAM pastes were prepared with different particle sizes (fractions d < 63, 63 < d < 90, and 90 < d < 125 μm in different mass ratios) under the same curing regime and using a fixed precursor to activator (water) mass ratio. Precursors and the hardened AAM are evaluated using BET, XRD, XRF, SEM, FTIR, reactivity of precursors by leaching, and mercury intrusion porosimetry (MIP). Chemical analysis indicated only marginal differences among the different-sized fractions of input materials, whereas the BET surface area and reactivity among the precursors differed significantly-smaller particles had the largest surface area, and thus, higher reactivity. The mineralogical differences between the precursors and hardened AAM were negligible. The results revealed that compressive strength was significantly influenced by particle size, i.e., a threefold increase in strength when the particle size was halved. Microstructural evaluation using MIP confirmed that the porosity was the lowest in AAM with the smallest particle size. The low porosity and high reactivity of the fine fractions led to the highest compressive strength, confirming that manipulation of particle size can significantly influence the mechanical properties.
Ključne besede: alkalijsko aktivirani materiali, žlindra iz obločne peči, mehanska aktivacija, mehanske lastnosti, poroznost, alkali-activated materials (AAM), electric arc furnace steel slag, mechanical activation, mechanical properties, porosity
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 974; Prenosov: 353
Celotno besedilo (2,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...