Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (krajina) .

1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Robinija (Robinia pseudoacacia L.) v Beli krajini: razširjenost, priraščanje, pomlajevanje in upravljanje
Blaž Bahor, Matija Klopčič, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskovali smo razširjenost, priraščanje in pomlajevanje robinije v Beli krajini. Uporabili smo podatke Zavoda za gozdove Slovenije, del podatkov o pomlajevanju smo dodatno posneli. S podatki o gozdnih sestojih smo izračunali delež robinije v lesni zalogi in izdelali karto razširjenosti robinije ter karto površin, pomlajenih z robinijo. Debelinski in volumenski prirastek robinij smo izračunali s pomočjo podatkov s stalnih vzorčnih ploskev ter ju primerjali s prirastki drugih drevesnih vrst. S terensko pridobljenimi podatki smo analizirali pomladek na naključno izbranih stalnih vzorčnih ploskvah. Ugotovili smo, da se robinija pojavlja na 6,6 % gozdne površine, obilneje ob gozdnih robovih zunaj strnjenih gozdnih kompleksov. Lesna zaloga robinije sestavlja 3,5 % celotne lesne zaloge gozdov. Debelinski in volumenski prirastek robinije je višji od prirastka večine drevesnih vrst, s katerimi se najpogosteje pojavlja v sestojih. V prihodnosti je pričakovati nadaljnje širjenje robinije, zato jo je treba ustrezno upoštevati pri gospodarjenju z gozdovi.
Ključne besede: robinija, razširjenost, priraščanje, pomlajevanje, Bela krajina
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 3948; Prenosov: 1435
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Daljnovodne preseke v gozdnem prostoru
Nataša Buser, Milan Kobal, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava vidnost daljnovoda v prostoru in v nadaljevanju prikazuje možnost prilagajanja poseka na koridorju daljnovoda, pri čemer so avtorji upoštevali reliefne razmere in različne simulirane višine drevja (od 5 do 35 m). Kot primer je bil izbran odsek obstoječega 220 kV daljnovoda med Hrušico in Postojnskim poljem (skupna dolžina 11.024 m). Vidnosti so bile izračunane znotraj radija moteče razdalje (4.100 m). Daljnovodni stebri (skupaj 30) so bili vidni s 33 % površine, različno široke preseke (pri določenih višinah drevja 15, 25 in 35 m) so bile v povprečju vidne s 30,3 % območja. Dolžina gozdnega roba in površina potrebnega poseka sta bili največji pri najvišjih simuliranih višinah drevja. Razlike v površini poseka so se večale linearno, medtem ko so se razlike v dolžini gozdnega robu eksponentno zmanjševale z večjimi simuliranimi višinami drevja.
Ključne besede: daljnovodna preseka, vidnost, gozdni rob, krajina, geoinformatika, daljinsko zaznavanje
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2019; Ogledov: 2363; Prenosov: 637
.pdf Celotno besedilo (317,46 KB)

3.
Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjih
Andreja Ferreira, Andrej Kobler, Boštjan Mali, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate.
Ključne besede: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozdovi, krajina, Kraške krajine notranje Slovenije, Slovenija, Kras
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 4240; Prenosov: 2324
.pdf Celotno besedilo (9,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Krajolik, sistemi krajolika
Albin Stritar, 1981, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: krajina, pedologija, pedosekvence, tipi tal, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2427; Prenosov: 1055
.pdf Celotno besedilo (581,37 KB)

5.
Premena belokranjskih steljnikov v gozdove
Jože Miklavžič, 1965, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: steljniki, gozdovi, Bela krajina
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2510; Prenosov: 1071
.pdf Celotno besedilo (10,14 MB)

6.
Gozdarstvo - sooblikovalec prihodnje gozdnate krajine
Boštjan Anko, 1987, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Slovenija, funkcije gozdov, gozdna krajina, kulturna krajina, gozdarstvo
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2643; Prenosov: 1076
.pdf Celotno besedilo (385,70 KB)

7.
Vloga in pomen kart v prostorskem planiranju
Branko Rojc, 1981, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: krajina, urbanizem, kartografija, karte občin
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2732; Prenosov: 1143
.pdf Celotno besedilo (306,77 KB)

8.
Pomen lesnoproizvodne funkcije za lastnike gozdov na osrednjem Pohorju
Aleksander Golob, Jože Mrakič, 1987, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, organiziranost, gozdnata krajina, Pohorje, pomen gozdov, labilnost kmetij, stabilnost kmetij
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2914; Prenosov: 1136
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
10.
Krajinskoekološka izhodišča tipizacije gozdnate krajine
Boštjan Anko, 1998, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: krajinska ekologija, zaplata, gozdnata krajina, tipizacija krajine
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2861; Prenosov: 1173
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.62 sek.
Na vrh