Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (krčenje) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uredba EUDR – odgovor EU na izzive krčitev in degradacije gozdov
Matjaž Dovečar, Špela Ščap, 2023, strokovni članek

Povzetek: Prispevek predstavlja ključne vidike nove evropske uredbe, imenovane EUDR, in analizira njene posledice za zunanjo trgovino Republike Slovenije. Uredba je bila sprejeta kot odgovor na vedno večje težave glede krčitev in degradacije svetovnih gozdov. EUDR uveljavlja pravila in sistem potrebne skrbnosti za sedem ključnih primarnih proizvodov, ki so odgovorni za največji delež krčitev in degradacije gozdov, in sicer za dajanje na trg v državah članicah Evropske unije (vključno z uvozom iz tretjih držav) ter za izvoz v tretje države. To pomeni široko razširitev v primerjavi z dosedanjo uredbo EUTR, ki je prav tako določala obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo les in lesne proizvode prvič na trg Evropske unije. Uredba EUDR nalaga nove zadolžitve gospodarskim subjektom in trgovcem, vplivala pa bo tudi na pristojne organe in carinske službe. Zaradi predvidevanja mogočih vplivov začetka izvajanja uredbe se prispevek osredotoča tudi na dve, za Slovenijo ključni kategoriji, in sicer lesni proizvodi in guma, ter predstavlja značilnosti zunanjetrgovinske menjave Slovenije z državami članicami in nečlanicami EU.
Ključne besede: uredba EUDR, krčenje gozdov, sistem potrebne skrbnosti, zunanja trgovina, tveganje
Objavljeno v DiRROS: 29.02.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (302,59 KB)

2.
Karakterizacija anatomske zgradbe in osnovnih fizikalnih lastnosti velenjskega ksilita
Željko Gorišek, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ksilit je litotip lignita, ki ga poznamo predvsem kot kurivo. Les, iz katerega je nastal, je v obdobju skoraj dveh milijonov let doživel drastične spremembe, struktura lesa pa je delno še prepoznavna. Ksilit po videzu pogosto spominja na lesne vrste s temno jedrovino. Opravili smo karakterizacijo ksilita z vidika anatomije lesa, iz katerega je nastal, raziskali njegovo ohranjenost in določili osnovne fizikalne značilnosti. Prepoznali smo osnovno tkivo iz traheid, enoredno in homocelularno trakovno tkivo, taksodioidne piknje v križnih poljih in obilico aksialnega parenhima z vključki. To nakazuje, da je ksilit nastal iz lesa golosemenk (iglavcev) iz družine Taxodiaceae (taksodijevke) ali Cupressaceae (cipresovke). Barvnometrično je ksilit v sistemu CIELab* primerljiv z jedrovino lesa ebenovine ali wengeja. Proučeni ksilit je imel gostoto v absolutno suhem stanju 1216 kg/m3, zaradi velikega volumenskega skrčka (v povprečju 28.2 %) paje bila srednja osnovna gostota samo 873 kg/m3. Celotni linearni skrčki so veliki, kar se kot posledica kaže v neugodnih kazalnikih dimenzijske stabilnosti (qT = 0.65 %/%, qR = 0.30 %/%). Nadpovprečno visoke so tudi ravnovesne vlažnosti ksilita v procesu desorpcije, sorpcijska kapaciteta v procesu adsorpcije pa je podobna kot pri lesnih vrstah z visoko gostoto. Sorpcijski model GAB se je izkazal kot primeren za izravnavo sorpcijskih podatkov.
Ključne besede: ksilit, anatomska zgradba, les, barva, gostota, sorpcija, krčenje, dimenzijska stabilnost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4427; Prenosov: 1893
.pdf Celotno besedilo (867,20 KB)

3.
4.
Stroji pri krčenju gozdov
Marjan Novak, 1963, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: sečnja, gozdna mehanizacija, krčenje gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2589; Prenosov: 701
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

5.
Zgodovinska nasprotja med različnimi rabami gozdov
Franc Perko, 2017, strokovni članek

Povzetek: Prispevek opisuje nasprotja, ki so se skozi zgodovino pojavljala na slovenskem ozemlju ob kolonizaciji, monopolu gozdov in lesa za potrebe rudnikov in fužin ter gozdni paši na primeru pogozdovanja krasa in planinske paše na Gorenjskem. Opisane so številne konfliktne situacije pri določeni rabi gozdov.
Ključne besede: gozdovi, kolonizacija, krčenje gozdov, rudniki, fužine, gozdna paša, planinska paša, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2017; Ogledov: 3867; Prenosov: 734
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh