1. Lastništvo stanovanj v Sloveniji : iskanje alternativne teorije o njegovi čezmerni rastiRichard Sendi, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Novejše raziskave kažejo, da se deleži lastniških stanovanj po vsej Evropi zvišujejo, primerjava statističnih podatkov pa kaže velike razlike v velikosti tega sektorja med zahodnoevropskimi državami ter državami Srednje in Vzhodne Evrope. Razvoj in rast lastniških stanovanj v zahodnoevropskih državah sta bila v znanstveni literaturi temeljito obdelana, pri čemer so bile predstavljene različne teorije, njihova močna prevlada v srednje- in vzhodnoevropskih državah pa je slabo raziskana. Zaradi pomanjkanja podrobne znanstvene razprave o tej temi je v literaturi še naprej vrzel, ki se kaže v tem, da še vedno ni utemeljene razlage neprimerno večjega razmaha stanovanjskega lastništva v postkomunističnih državah Srednje in Vzhodne Evrope. V članku skuša avtor to vrzel zapolniti. Njegov glavni argument je, da ni nujno, da dosedanje teorije, ki so jih razvili za razlago rasti stanovanjskega lastništva v zahodnoevropskih državah%(gospodarstvih z dolgo tradicijo kapitalizma), veljajo tudi za srednje- in vzhodnoevropske države% (nekdanja komunistična planska gospodarstva). Razprava se osredotoča na Slovenijo. Avtor skuša oblikovati alternativno teorijo, s katero bi lahko bolje pojasnili in razumeli vse večje preference do lastniških stanovanj v državi.
Ključne besede: globalna finančna kriza, stanovanjski mehurček, stanovanjska politika, lastništvo stanovanj, samogradnja, družinska hiša, stanovanja, komunizem
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 387; Prenosov: 188
 Celotno besedilo (175,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vzroki za izseljevanje s Primorskega v Italijo po drugi svetovni vojniNeža Strajnar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je pozornost namenjena vprašanju, koliko prebivalcev Primorske se je po vzpostavitvi komunističnega sistema v Jugoslaviji in določitvi nove jugoslovanske-italijanske meje odločilo oditi v tujino. Ugotovljeno je, da je del prebivalstva moral doživljati tako velike pritiske, da so se mnogi posamezniki ali celotne družine odločale za nevarno in protizakonito pot čez mejo, kjer jih je čakala negotova prihodnost. Prav tako so predstavljeni motivi za odhod tistih, ki so se odločili za zapustitev domačega kraja z dovoljenjem oblasti (t. i. optanti).
Ključne besede: izseljevanje, Primorska, Slovenci, Italija, komunizem, 1945/1960
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 370; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,15 MB) |
3. Medvojno revolucionarno nasilje - razlike in podobnostiDamjan Hančič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku sta prikaz in primerjava razvoja revolucionarnega nasilja, točneje časovnica števila žrtev med drugo svetovno vojno na območju Gorenjske, mesta Ljubljane in Notranjske. Gre za območja, ki jih je avtor podrobneje raziskal v svojih dozdajšnjih študijah.
Ključne besede: druga svetovna vojna, politično nasilje, vojni zločini, revolucija, komunizem, Ljubljana, Gorenjska, Notranjska, 1941/1945
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 335; Prenosov: 124
Celotno besedilo (2,41 MB) |
4. Seznam žrtev revolucionarnega nasilja na severu PrimorskeRenato Podbersič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je pozornost namenjena žrtvam, ki so jih povzročili pripadniki partizanskega gibanja na severu Primorske med drugo svetovno vojno. Gre za območje današnjih občin Bovec, Cerkno, Idrija, Kobarid in Tolmin. Na podlagi arhivskih virov je ugotovljeno, da je tovrstno nasilje na tem območju zahtevalo 338 žrtev. Podatki sicer še niso dokončni.
Ključne besede: druga svetovna vojna, komunizem, vojne žrtve, seznami, arhivsko gradivo, Primorska, 1941/1945
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 464; Prenosov: 148
Celotno besedilo (514,40 KB) |
