1. Mariborska škofija in (de)nacionalizacija cerkvenega premoženjaDarko Ščavničar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtor na podlagi preučevanja arhivskih virov in literature obravnava izvedbo nacionalizacije po drugi svetovni vojni, s katero je bilo komunistični oblasti omogočeno, da je uničila še tisto zasebno lastnino Cerkve, ki je takratna oblast ni uspela odvzeti z agrarno reformo. Tako je bila do leta 1960 približno polovica vseh nacionaliziranih verskih objektov v Sloveniji v tedanji mariborski škofiji. Ta odstotek nacionaliziranih cerkvenih objektov je vsekakor predstavljal hud udarec omenjeni škofiji tako na pastoralnem, izobraževalnem in nenazadnje tudi na ekonomskem področju. V drugem delu članka se avtor osredotoča na analizo postopka denacionalizacije premoženja, ki je bilo v preteklosti odvzeto Mariborski nadškofiji. Obravnava predvsem proces povračila tega premoženja na primeru bogoslovnega semenišča na Vrbanski 30 v Mariboru, ki je bilo v celoti vrnjeno v last nadškofije, s čimer je bila obnovljena pravna in gospodarska podlaga te cerkvene institucije. Pri tem izpostavi tudi zgodovinski kontekst ter pravne in družbene implikacije tega pomembnega koraka.
Ključne besede: Škofija Maribor, komunistična partija, agrarna reforma
Objavljeno v DiRROS: 19.08.2025; Ogledov: 547; Prenosov: 212
 Celotno besedilo (3,32 MB) |
2. Odzivi na Titovo pismo jeseni 1972 v OK ZKS KamnikDamjan Hančič, 2019, strokovni članek Povzetek: Obračun partijskih »zdravih sil« oz. konservativcev z »liberalci« je bil v ZKS izveden jeseni 1972. Konec septembra 1972 je
partijsko članstvo prejelo pismo predsedstva ZKJ in izvršnega
biroja predsedstva ZKJ oz. t. i. Titovo pismo. V njem je bilo
zapisano, da gre za usodo socializma v Jugoslaviji, zato morajo
komunisti okrepiti svojo aktivnost v organih samoupravljanja,
državnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Pismo
je bilo naperjeno predvsem proti liberalizmu. V občinskem
komiteju Zveze komunistov Kamnik so omenjeno pismo
obravnavali na 2. seji občinske konference ZKS Kamnik, ki
je potekala 12. oktobra 1972 v sejni dvorani Skupščine občine
Kamnik. V članku so predstavljeni glavni poudarki iz razprave,
iz katerih je razvidno, da razen redkih izjem razpravljavci niso
doumeli prelomnosti Titovih stališč in spremembe »partijskega
kurza«.
Ključne besede: Slovenija, komunistična partija, Kamnik (Slovenija), 1972, Titovo pismo, konec liberalizma
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 544; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,31 MB) |
3. Ivan Štrafela Don, politična in življenjska usoda informbirojevcaIvan Rihtarič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: UDV Gornja Radgona je konec maja 1950 aretirala Ivana Štrafelo Dona, okrajni partijski komite pa ga je zaslišal in obtožil
kot informbirojevca odkritega protidržavnega delovanja. Očitana mu dejanja je obtoženec skoraj v celoti priznal ter jih je
bil pripravljen predstaviti tudi pred delavci in člani partije. Po
izključitvi iz članstva je bil na Okrožnem sodišču v Mariboru
konec oktobra 1950 obsojen na osem let odvzema prostosti s
prisilnim delom in z odvzemom državljanskih in političnih
pravic za dobo petih let. Poizkusi žene obsojenca, da bi bila
kazen znižana, so bili neuspešni, a je bil leta 1955 le pomiloščen in se je vrnil v domači kraj. Opravljal je manj zahtevna
in odgovorna dela v gospodarstvu in lokalni politiki, a je bil
še naprej nadzorovan in ob Titovem obisku v Pomurju (v letih
1966 in 1969) tudi preventivno pridržan. Tudi ženini poizkusi revizije postopka po moževi smrti (1986) so bili v letih od 1999
do 2001 neuspešni.
Ključne besede: biografije, informbiro, Goli otok, Komunistična partija, Gornja Radgona
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 508; Prenosov: 0 |
4. Odnos kamniške partije do Katoliške cerkve v prvih povojnih letihDamjan Hančič, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen odnos med komunistično partijo
in verskimi skupnostmi na lokalni kamniški ravni v prvih
povojnih letih, zlasti odnos do Katoliške cerkve ter deloma do
Jehovovih prič, ki so bile od nekatoliških verskih skupnosti
najdejavnejše na tem območju. V primerjavi z nekaterimi
drugimi območji v Sloveniji je bil v povojnem obdobju odnos
partije do Cerkve na Kamniškem nekoliko manj konflikten,
kljub temu pa tudi tu zasledimo močne tendence partijskega
nadzora nad Cerkvijo in njenimi člani ter omejevanja njenega
družbenega vpliva.
Ključne besede: Katoliška cerkev, Jehovove priče, komunistična partija, Kamnik, 1945/1950
Objavljeno v DiRROS: 27.05.2025; Ogledov: 557; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. Komunistična partija in njeno delovanje na Kamniškem med drugo svetovno vojno in v prvih letih po njejDamjan Hančič, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je pregled delovanja komunistične partije na območju Kamnika ter nekaterih posledic njenega delovanja v vojnih in prvih povojnih letih. V analizi, izvedeni na podlagi arhivskih in drugih virov, so prikazani organizacija in delovanje komunistične partije v vojnih letih ter posledice njenega delovanja. Tu so mišljene predvsem žrtve, ki so bile večinoma civilne. V članku so prikazani tudi povojni represivni ukrepi in vpliv komunistične partije na razvoj v prvih povojnih letih. To obdobje je prežeto z revolucionarnim nasiljem in predstavlja najtrše obdobje komunističnega totalitarizma.
Ključne besede: komunistična partija, politično nasilje, Kamnik, druga svetovna vojna, 1941/1950
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 533; Prenosov: 205
Celotno besedilo (957,77 KB) |
