1. Literarne poti kot orodje ohranjanja dediščine in razvoja turizma : Primer poti Dragotina KettejaJasna Potočnik Topler, Aneja Rože Kravanja, Mateja Kregar Gliha, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Literarna dediščina je v času naraščajoče globalizacije postala priljubljeno orodje krepitve podobe destinacije in kakovosti turističnih doživetij, saj služi številnim funkcijam, vključno s spodbujanjem gospodarskega razvoja, izobraževanja in kritičnega razmišljanja. Raziskovalci in snovalci turizma pri doseganju trajnostnega razvoja podpirajo vključevanje literarnih poti v turistično ponudbo in poudarjajo vlogo sodelovalnega pristopa »od spodaj navzgor«. Literarne poti na destinacijah so postale orodje za preusmerjanje turistov, podaljševanje turistične sezone in za oblikovanje obogatenih turističnih doživetij, s čimer povečujejo njihovo privlačnost in prihodke. Raziskava analizira pomen tematske poti Dragotina Ketteja, ki povezuje Prem, pesnikov rojstni kraj, s Trnovim, krajem pesnikovega počitnikovanja, skozi posthumanistično paradigmo, ki poudarja trajnost, etičnost, povezovanje in vključenost lokalnega prebivalstva.
Ključne besede: Dragotin Kette, literarne poti, književna dediščina, vključevanje deležnikov, komuniciranje dediščine, literarni turizem
Objavljeno v DiRROS: 30.06.2026; Ogledov: 169; Prenosov: 132
 Celotno besedilo (3,44 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Načrtovanje komunikacijske strategije za obstoječi in nove presejalne programe za raka v SlovenijiSara Atanasova, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Slovenija se sooča z načrtovanimi spremembami v obstoječem Državnem programu zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA) ter s pripravo novih organiziranih presejalnih programov za raka prostate (PETER) in pljučnega raka (LUKA). Uvajanje sprememb na področju presejalnih programov za raka predstavlja kompleksen javnozdravstveni izziv, ki zahteva premišljeno komunikacijsko podporo. Brez ustrezno zasnovane komunikacijske strategije obstaja tveganje neustreznega razumevanja sprememb, nizke udeležbe ciljnih populacij ter pomanjkanja podpore med zdravstvenimi delavci in drugimi deležniki. Namen prispevka je osvetliti ključne korake pri načrtovanju komunikacijske strategije, kot so situacijska analiza in analiza deležnikov, opredelitev strateških ciljev, identifikacija ciljnih skupin in segmentacija populacije oz. občinstva, oblikovanje glavnih sporočil in stališč, identifikacija ključnih komunikacijskih kanalov in strateških pristopov, načrtovanje implementacije strategije, evalvacija in merjenje učinkovitosti strategije. Prispevek obravnava, kako lahko raziskave in empirični podatki služijo kot temelj za oblikovanje ciljno usmerjenih strategij, ki bodo učin- kovito podprle spremembe v omenjenih presejalnih programih. Projekt Cancer screening awareness in Slovenia – Communication strategy, ki ga financira Mednarodna agencija za raziskovanje raka, bo s kvalitativnimi in kvantitativnimi raziskavami zagotovil vpoglede v zaznave in stališča ciljnih populacij in zdravstvenih strokovnjakov. Na tej osnovi bodo oblikovana priporočila za komunikacijske strategije, prilagojene posameznim presejalnim programom, kar bo lahko prispevalo k njihovi večji legitimnosti, sprejetosti in dolgoročni trajnosti.
Ključne besede: komuniciranje, komunikacijska strategija
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 897; Prenosov: 162
Celotno besedilo (112,04 KB) |
4. Znanstveno komuniciranje, odprta znanost in knjižnice : beseda gostujočih urednikovMiro Pušnik, Dunja Legat, 2024, pregledni znanstveni članek Ključne besede: znanstveno komuniciranje, odprta znanost, politike odprte znanosti, Evropski raziskovalni prostor, Slovenija, visokošolske knjižnice, specialne knjižnice
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2024; Ogledov: 1602; Prenosov: 747
Celotno besedilo (557,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
