1. Analitično poročilo na podlagi intervjujev s slovenskimi pedagogi_njami in pedagoškimi sodelavci_kami : (kvalitativni del projekta Izobraževanje na mejah človeškega: izziv novih tehnologij)Jana Rajh Plohl, Alja Ažman, 2026, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, pedagogi_nje, pedagoški sodelavci_ke, intervjuji, analitična poročila, nove tehnologije, izzivi, digitalne kompetence, opremljenost šol
Objavljeno v DiRROS: 15.04.2026; Ogledov: 60; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (442,38 KB) |
2. Perspektiva študentov zdravstvene nege do istospolno usmerjenih : opisna raziskavaDanijela Šavli, Sabina Ličen, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Istospolno usmerjeni posamezniki še danes znotraj zdravstvenega sistema večinoma niso enakopravno obravnavani. Namen raziskave je bil prepoznati znanja študentov zdravstvene nege o istospolno usmerjenih in stališča do njih. Metode: V opisni neeksperimentalni kvantitativni raziskavi sta bili uporabljeni v slovenščino prevedeni inačici vprašalnika: The Sex Education and Knowledge about Homosexuality, v slovenščini Vprašalnik o spolni vzgoji in znanju glede homoseksualnosti (Cronbach % = 0,97) in The Attitudes towards Homosexuals, v slovenščini Vprašalnik o stališčih do homoseksualnosti (Cronbach % = 0,95). Sodelovalo je 70 študentov dodiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega. Zbiranje podatkov je potekalo s pomoc%jo spletnega vpras%alnika od junija do avgusta 2018. Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, Mann Whitneyevim U-testom, Kruskal Wallisovim H-testom, linearno regresijo in testom hi-kvadrat. Upoštevana stopnja statistične značilnosti je bila 0,05. Rezultati: Študenti izkazujejo nezadostno znanje o homoseksualnosti, saj so le na 6 vprašanj od 32 odgovorili pravilno. Ugotovitve kažejo, da pozitivno stališče do homoseksualnosti izražajo moški anketiranci (p < 0,05), študenti iz starostne skupine od 28 do 37 let, poročeni študenti, študenti katoliške vere in študenti 3. letnika Vendar pri omenjenih spremenljivkah razlike v stališčih med študenti niso statistično značilne (p % 0,05). Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da študentom zdravstvene nege primanjkuje znanja o homoseksualnosti ter da imajo do nje negativen odnos. Da bi dosegli enakopravno obravnavo za vse paciente, so v izobraževanju za zdravstveno nego potrebne spremembe - vključitev vsebin, povezanih s kulturnimi kompetencami.
Ključne besede: študenti zdravstvene nege, zdravstvena nega, znanje, stališča, homoseksualnost, kulturne kompetence
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 295; Prenosov: 183
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Samoocena usposobljenosti študentov zdravstvene nege na podlagi ICN-ovih kompetencNataša Mlinar Reljić, Sonja Šostar-Turk, Majda Pajnkihar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Klinično usposabljanje študentov zdravstvene nege je ključnega pomena. Pomembno je, da so diplomanti usposobljeni za samostojno, humano, odgovorno in avtonomno izvajanje zdravstvene nege. Namen raziskave je bil ugotoviti usposobljenost študentov na rednem in izrednem študiju zdravstvene nege za samostojno izvajanje zdravstvene nege. Metode: Izvedena je bila deskriptivna opazovalna raziskava. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim vprašalnikom na vzorcu 134 študentov tretjega letnika študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega. Raziskava je potekala od januarja do marca 2012. Za analizo sta bili uporabljeni deskriptivna statistika in bivariatna analiza (test hi-kvadrat, t-test). Rezultati: Statistično pomembne razlike v samooceni usposobljenosti med študenti rednega in izrednega študija so se pokazale pri etični praksi ( R =3,6, IZR =3,5, t = 2,63, p = 0,010) in pravni praksi ( R=3,3, IZR=3,1, t = 2,69, p = 0,008). Ugotovljena je bila manj kot 80% usposobljenost pri kompetencah "redno pregledujem in popravljam negovalni načrt v sodelovanju z drugimi člani negovalnega tima in pacienti" (hi-kvadrat = 0,27, p = 0,654) in "delegiram naloge glede na usposobljenost, strokovno znanje in izkušnje" (hi-kvadrat = 1,793, p = 0,181). Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da so študenti najbolje usposobljeni za medpoklicno zdravstveno varstvo, izboljševanje kakovosti in nadaljnje izobraževanje. Raziskavo bi bilo treba opraviti vsako študijsko leto ob zaključku tretjega letnika.
Ključne besede: zdravstvena nega, klinično usposabljanje, kompetence, izobraževanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 284; Prenosov: 239
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Odgovornosti babice glede pregleda posteljice : raziskava o pristopih v slovenskih porodnišnicahPetra Ramovš, Anita Prelec, Ana Polona Mivšek, 2015, strokovni članek Povzetek: Uvod: Posteljica je začasen organ, a ključen za preživetje, rast in razvoj ploda. Porodi se med tretjo porodno dobo. Namen raziskave je bil pridobiti informacije o načinih vodenja tretje porodne dobe v slovenskih porodnišnicah ter o kompetencah babic pri rokovanju s posteljico. Metode: Raziskava je bila kvantitativno-deskriptivna, uporabljen instrument je bil strukturirani vprašalnik, tehnika zbiranja podatkov je bilo pisno anketiranje. Vzorec je bil namenski; vprašalnik je bil poslan v izpolnjevanje vodjem porodnih sob vseh štirinajstih porodnišnic v Sloveniji. Podatki so se zbirali od maja do junija 2012, obdelani so bili s programom SPSS 17. Rezultati: Odziv je bil 86%. Dve tretjini respondentov (67 %) navajata, da tretjo porodno dobo najpogosteje vodijo aktivno. Navadno posteljico porodi babica (83 %), vendar pri pregledu le-te ni samostojna, saj jo vedno preveri tudi zdravnik (83 %). Večina babic (86 %) ima strokovno samozavest (občutek znanja in volje), da bi pregled posteljice lahko opravile samostojno. Diskusija in zaključek: Za končen izid poroda je odgovoren zdravnik; zato v večini primerov babice niso popolnoma samostojne, čeprav spremljanje fiziološkega poroda spada pod kompetence babice in so le-te za to strokovno usposobljene.
Ključne besede: tretja porodna doba, posteljica, pregled, babice, kompetence
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 287; Prenosov: 153
Povezava na datoteko |
6. Pogled študentov magistrskega študija vzgoje in menedžmenta v zdravstvu na pridobljeno znanjeBojana Filej, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zaradi hitrega razvoja znanosti in hitro spreminjajočega se okolja je izobraževanje in učenje v vseh obdobjih človekovega življenja nujno. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako študenti magistrskega študija vzgoje in menedžmenta v zdravstvu dojemajo svoje novopridobljeno znanje. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. V raziskavo smo vključili tri generacije študentov, vpisanih na magistrski študijski program vzgoje in menedžmenta v zdravstvu (n = 61). Vrnjenih je bilo 39 (63,9 %) anketnih vprašalnikov. Za analizo zanesljivosti anketnega vprašalnika smo uporabili Cronbachov koeficient alfa, ki je znašal 0,86. Statistična značilnost je bila preverjena na ravni 5% tveganja (p = 0,05). Za testiranje domnev o razliki aritmetičnih sredin smo uporabili enofaktorsko analizo variance in za ugotavljanje jakosti korelacij med spremenljivkami Pearsonov korelacijski koeficient (r). Rezultati: Anketirani se ne glede na mesto zaposlitve (bolnišnica, zdravstveni dom, socialnovarstveni zavod, zasebnik, izven zdravstva, brez zaposlitve) najbolj strinjajo s trditvama, da jim znanje daje strokovno moč (x = 4,7) in da se z znanjem krepi profesija zdravstvene nege (x = 4,7). Najmanj se strinjajo s trditvijo, da bodo po zaključku študija prerazporejeni na drugo delovno mesto (x = 2,1). Statistično pomembna razlika se nanaša na trditev, da jih bodo člani zdravstvenega tima bolj spoštovali, ker bodo imeli višji naziv (F* = 5,059, p = 0,012). Diskusija in zaključek: Zaradi krizne situacije zavodi novopridobljenega znanja svojih zaposlenih ne bodo mogli izkoristiti v celoti; magistrski študenti pa ga bodo po dokončanju študija lahko koristno uporabili pri obravnavi pacientov, s čimer bodo prispevali k razvoju in profesionalizaciji stroke zdravstvene nege.
Ključne besede: zdravstvena nega, odgovornost, kompetence, moč, medicinske sestre
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 223; Prenosov: 115
Povezava na datoteko |
7. Kompetence zdravstvene nege ter opredelitev strategij razvoja kompetenc na dodiplomskem študiju zdravstvene nege : Irena Trobec, Vesna Čuk, Andreja Istenič StarčičIrena Trobec, Vesna Čuk, Andreja Istenič, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Obseg znanja, ki ga medicinske sestre potrebujejo pri svojem delu, se stalno povečuje in s tem se spreminjajo tudi njihove kompetence. Naloga izobraževalnih ustanov je usposobiti diplomante za učinkovito soočanje z vse kompleksnejšimi zahtevami delovnega okolja in družbe. Osnovni namen pregleda literature je bil preučiti kompetence zdravstvene nege ter vpliv učnih metod na razvoj kompetenc. Metode: Opravljen je bil pregled literature, objavljene v obdobju 2000 do 2012. Uporabljene so bile baze podatkov CINAHL, Medline, ERIC, Academic Search Premier in Health Source: Nursing/Academic Edition, dostopne preko podatkovnih zbirk EBSCOhost/EIFL Direct, vzajemna bibliografska-kataložna baza podatkov COBIB.SI, relevantne spletne strani strokovnih organizacij zdravstvene nege ter elektronski in drugi tiskani viri. Rezultati: Identificiranih je bilo pet opisnih kategorij: kompetence zdravstvene nege, podlage v kompetence usmerjenega učenja, učenje in razvoj kompetenc, učenje v kliničnem okolju ter spremljanje in ocenjevanje kompetenc. Diskusija in zaključek: Preučevanje kompetenc v zdravstveni negi je aktualna tema, saj so ključne pri opredelitvi sposobnosti, spretnosti in znanj, ki jih medicinske sestre potrebujejo za zagotavljanje učinkovite in kakovostne zdravstvene nege.
Ključne besede: kompetence, etične kompetence, zdravstvena nega, metode, učenje, poučevanje, izobraževanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 282; Prenosov: 135
Povezava na datoteko |
8. |
9. Zdravstvena nega in oskrba v slovenski vojskiDragica Milavec, 2013, poljudni članek Povzetek: V okviru vojaškega zdravstva zdravstvena nega deluje na primarnem in sekundarnem nivoju zdravstvene oskrbe. Naloga zdravstvene nege je skrb za ohranjanje in krepitev zdravja, pomoč posameznemu vojaku in širši skupnosti pri reševanju aktualnih in potencialnih zdravstvenih problemov, kar lahko vpliva na zdravje pripadnikov Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo. Primarni nivo zdravstvene nege in oskrbe se izvaja v ambulantah vojašnic Slovenske vojske in v predbolnišničnem okolju, ko se postavi terenski Role-1. Drugi nivo zdravstvene oskrbe omogoča mobilni kirurški reševalni center (Role-2 LM). S sprejetjem države Slovenije v zvezo NATO so se v doktrini združene zdravstvene podpore pojavile nove obveznosti in dolžnosti. Tako je nastal dokument o poklicnih kompetencah in aktivnostih zdravstvene nege v Slovenski vojski, ki ga je v sodelovanju z Delovno skupino za pripravo kompetenc v zdravstveni in babiški negi pripravila Vojaška zdravstvena služba.
Ključne besede: vojska, zdravstvena nega, kompetence, vojaški bolničar
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 187; Prenosov: 0 |
10. Ocena vodstvenih kompetenc na področju etike za vodje v zdravstveni negiAndreja Kvas, Janko Seljak, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Pomembno je, da vodje in njihovi sodelavci v zdravstveni negi podobno ocenjujejo raven etičnih kompetenc vodij. Če se pogleda teh dveh skupin na etiko razlikujeta, lahko to slabo vpliva na kakovost zdravstvene nege. Metode: V okviru raziskave sta bili v obdobju 1. 7. 2010 - 30. 4. 2011 v petnajstih slovenskih bolnišnicah izvedeni dve anketni raziskavi. Vzorec prvega anketiranja predstavlja 236 vodij, zaposlenih na vseh ravneh vodenja v zdravstveni negi, ki so ocenjevali raven lastnih kompetenc. Vzorec drugega anketiranja predstavlja 1.311 njihovih sodelavcev, ki so ocenjevali raven etičnih kompetenc svojih neposrednih vodij. V raziskavi je izvedena analiza povezanosti (Pearsonov korelacijski koeficient) in razlik (t-test) med samoocenami etičnih kompetenc vodstvenih medicinskih sester in ocenami njihovih sodelavcev. Rezultati: Med samoocenami vodij in ocenami zaposlenih obstaja šibka povezanost pri štirih etičnih kompetencah (korelacijski koeficient med 0,137 in 0,238; p < 0,05), pri petih povezanosti ni. Agregatni kazalnik značilnosti vodstvenih etičnih kompetenc v zdravstveni negi kaže, da so za vodje v zdravstveni negi najznačilnejša ravnanja, povezana z zasebnostjo, avtonomnostjo, informiranostjo pacienta ter s takojšnjim ukrepanjem v primeru kršitve pravil in doktrin zdravstvene nege oziroma prevzemanja odgovornosti za lastno delo. Diskusija in zaključek: Majhna povezanost samoocene ravnanj vodilnih z oceno njihovih sodelavcev kaže na različnost pogledov na raven etičnih kompetenc vodilnih medicinskih sester v slovenskih bolnišnicah. Na osnovi primerjave ocen dobijo vodstvene medicinske sestre povratno informacijo o tem, kako njihovo ravnanje ocenjujejo njihovi sodelavci. Vodstvu bolnišnic velike razlike v ocenah kažejo na premajhno kohezivnost posamezne skupine (tima zdravstvene nege) in premajhno stopnjo komunikacije med člani tima in vodjem.
Ključne besede: vodenje, medicinske sestre, etična načela, kompetence, samoocena
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 264; Prenosov: 0 |
