1. Benediktinci in grofje Celjski : Zgornja Savinjska dolina v srednjem vekuMiha Kosi, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Celotna Zgornja Savinjska dolina je bila v začetku 12. stoletja veliko zemljiško gospostvo Bavarca Diepolda de Chagere s središčem v Gornjem Gradu. Leta 1140 ga je daroval za ustanovitev benediktinskega samostana, manjši del pa je pripadel Ogleju. Samostan je v 333 letih obstoja z obsežno kolonizacijo oblikoval kulturno krajino z ok. 750 kmetijami in urbanimi naselbinami (trgi) Gornji Grad, Ljubno in Rečica. Oglejske posesti z gradovi Gornji Grad, Vrbovec in Mozirje so bile od konca 13. stoletja fevdi v rokah lokalnih rodbin. Najvplivnejši politični sili so predstavljali grofje Vovbrški in gospodje Žovneški. Vovbrški s središčem v Mozirju so 1286 postali tudi dedni advokati benediktinske opatije, po izumrtju 1322 so jih nasledili Žovneški (od 1341 grofje Celjski). Samostan je bil 1461 priključen novoustanovljeni škofiji v Ljubljani, 1473 pa ukinjen. Gornji Grad je bil nadalje sekundarna rezidenca ljubljanskega škofa.
Ključne besede: Zgornja Savinjska dolina, srednji vek, Gornji Grad, benediktinski samostan, kolonizacija, grofje Vovbrški, gospodje Žovneški, grofje Celjski, odvetništvo, trgi
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2026; Ogledov: 524; Prenosov: 275
 Celotno besedilo (6,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Agrarian reform and colonization as the foundations for the legitimate rule of the Yugoslav socialist government : the gateway towards collectivization in Slavonia and VojvodinaPetar Grubišić, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: This paper analyses the agrarian reform and colonization in Slavonia and Vojvodina from 1945 to 1948. This process can be
viewed as the culmination of the processes of land redistribution which started in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes.
However, land redistribution and colonization after World War II took place in vastly different circumstances, not only due to the
new political system, but also due to the forceful expulsion of the German-speaking population in those areas. Although colonization
was initially viewed as a long-term project, it had concluded up by the beginning of 1948. The paper analyzes the colonization
and land redistribution from the perspective of colonists from Dalmatia who were settled in Slavonia and Vojvodina. Based
on archival sources and existing scholarly works on this topic, it analyzes the reasons for the relocation of certain groups, the
methods that were used in the redistribution of land, and how it permanently changed society in the region.
Ključne besede: agrarna reforma, kolonizacija, kolektivizacija, komasacija, Slavonija, Vojvodina, Jugoslavija, 1945/1948
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 642; Prenosov: 269
Celotno besedilo (2,46 MB) |
3. Zgodovinska nasprotja med različnimi rabami gozdovFranc Perko, 2017, strokovni članek Povzetek: Prispevek opisuje nasprotja, ki so se skozi zgodovino pojavljala na slovenskem ozemlju ob kolonizaciji, monopolu gozdov in lesa za potrebe rudnikov in fužin ter gozdni paši na primeru pogozdovanja krasa in planinske paše na Gorenjskem. Opisane so številne konfliktne situacije pri določeni rabi gozdov.
Ključne besede: gozdovi, kolonizacija, krčenje gozdov, rudniki, fužine, gozdna paša, planinska paša, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2017; Ogledov: 5199; Prenosov: 1254
Celotno besedilo (1,94 MB) |
