1. |
2. |
3. |
4. |
5. Priporočila za obravnavo bolnikov s karcinomom Merklovih celicOlga Blatnik, Marko Boc, Tomi Bremec, Marko Hočevar, Katarina Barbara Karner, Boštjan Luzar, Janja Ocvirk, Barbara Perić, Jože Pižem, Martina Reberšek, Primož Strojan, 2019, strokovni članek Ključne besede: karcinom Merklovih celic, bolniki, smernice zdravljenja, kožni rak
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 2720; Prenosov: 698
 Celotno besedilo (151,55 KB) |
6. Priporočila za obravnavo bolnikov z bazalnoceličnim karcinomomUroš Ahčan, Igor Bartenjev, Ana Benedičič, Tomi Bremec, Aleksandra Vučinič Dugonik, Aleš Grošelj, Nataša Grebenšek, Marko Hočevar, Boris Jančar, Boštjan Luzar, Liljana Mervic, Janja Ocvirk, Jože Pižem, Mirjam Rogl-Butina, Tanja Planinšek Ručigaj, Gregor Serša, Larisa Stojanovič, Neža Stopajnik, Primož Strojan, Vesna Tlaker Žunter, Borut Žgavec, 2019, strokovni članek Ključne besede: bazalnocelični karcinom, bolniki, smernice zdravljenja, kožni rak
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 2580; Prenosov: 789
Celotno besedilo (492,29 KB) |
7. Karcinom Merklovih celic - novosti v sistemskem zdravljenjuJanja Ocvirk, 2018, strokovni članek Povzetek: Karcinom Merklovih celic (KMC) je redek, agresiven nevroendokrini kožni rak s slabo prognozo, posebno, ko je v napredovalem stadiju. Incidenca na splošno narašča, čeprav podatki o incidenci kažejo na razlike med geografskimi področji. Med dejavnike tveganja štejemo starost, imunosupresijo in izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju. Znana je povezava med MCC in okužbo s poliomavirusom, čeprav natančnega mehanizma, ki vodi v karcinogenezo, še ne razumemo v celoti. Pri lokalizirani bolezni je izbor zdravljenja kirurgija (ko je to mogoče), sledi mu dopolnilno obsevanje ali obsevanje v kombinaciji s kemoterapijo. Pri razsejani bolezni je bila doslej na voljo le kemoterapija, čeprav so dolgotrajni odgovori ob njej redki. Glede na to, da je onkogeneza tumorja povezana z integracijo poliomavirusa Merklovih celic in mutacijami, povzročenih z ultravijoličnim sevanjem, obstaja logična osnova za zdravljenje z imunoterapijo oz. protitelesi, ki ciljajo pot PD-L1/PD-1. Nedavno objavljene raziskave v prvem in drugem redu zdravljenja z inhibitorji imunskih stikal (anti-PD-1/PD-L1-protitelesi) kažejo obetajoče rezultate s sprejemljivim varnostnim profilom zdravljenja, zato tovrstno zdravljenje postaja standardno in je že priporočeno v mednarodnih smernicah za zdravljenje razsejanega raka Merklovih celic. Objavljeni podatki randomiziranih raziskav kažejo na obetajočo učinkovitost teh zdravil pri metastatski bolezni.
Ključne besede: karcinom Merklovih celic, nemelanomski kožni rak, razsejana bolezen, kemoterapija, imunoterapija
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 2708; Prenosov: 742
Celotno besedilo (148,61 KB) |
8. Novosti v sistemskem zdravljenju bazalnoceličnega karcinomaJanja Ocvirk, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Večino primarnih bazalnoceličnih karcinomov (BCK) zdravimo kirurško ali pri površinskih lezijah z nekirurškimi metodami. Tveganje za ponovitev povečujejo velikost tumorja, slabo definiranimi robovi lezije, agresiven histološki podtip in prejšnja ponovitev. V nekaterih primerih lahko tumor uniči okoljna tkiva (mišice, kosti, hrustanec itd.), zaradi dolgotrajne odsotnosti zdravljenja ali agresivnosti tumorja (lokalno napredovala oblika BCK – lnBCK). V izjemno redkih primerih BCK napreduje v oddaljena tkiva (metastatski BCK – mBCK). Pri večkratnih lokalnih ponovitvah ali pri invaziji okoljnih/oddaljenih struktur (lnBCK/mBCK), kjer kirurgija in/ali obsevanje nista primerni, je pomemben multidisciplinarni pristop pri obravnavi bolnika. Nenormalna aktivacija signalne poti Hedgehog je odgovorna za nastanek bolezni pri 90 % BCK. S selektivno vezavo na transmembranski protein SMO (Smoothened Transmembrane Protein) učinkovina vismodegib selektivno zavira nenormalno aktivirano signalno pot. V klinični raziskavi faze II, ERIVANCE BCC, so poročali o učinkovitosti ter varnosti vismodegiba pri bolnikih z lnBCK in mBCK. Primarni cilj raziskave je bil objektivni delež odziva (popolni in delni), kot ga je ocenila neodvisna ustanova za pregled. Rezultati raziskave so pokazali, da je bil objektivni odgovor dosežen pri 33,3 % bolnikov z mBCK in 47,6 % bolnikov z lnBCK. Kontrola bolezni (objektivni odgovor + stabilna bolezen) je bila potrjena pri 94 % bolnikov z mBCK in 83 % bolnikov z lnBCK. Po 24 tednih zdravljenja 54 % bolnikov z lnBCK ni imelo histopatoloških znakov bazalnoceličnega karcinoma. Po zadnjih podatkih je bila mediana trajanja objektivnega odgovora 14,8 meseca pri mBCK in 26,2 meseca pri lnBCK. Vzpodbudni rezultati zdravljenja z vismodegibom v raziskavi faze II kažejo na bistveno zmanjšanje velikosti multiplih lezij in števila novonastalih lezij pri bolnikih z Gorlinovim sindromom. Najbolj pogosti neželeni učinki so bili mišični krči, spremembe okusa, izguba las in utrujenost.
Ključne besede: bazalnocelični karcinom, sistemsko zdravljenje, vismodegib, kožni rak
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2018; Ogledov: 3199; Prenosov: 808
Celotno besedilo (1,43 MB) |
