1. Hidroenergija in trajnostni mit : Koncept (ne) trajnostnega razvoja skozi družboslovno in naravovarstveno perspektivoAljaž Bratanič, Anja Jan, Alja Poldan, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek osvetljuje mit o trajnostnem razvoju, ki okoljsko netrajnostne prakse, kot je hidroenergija, prikazuje kot »zeleno rešitev«. Medtem ko sodobna družba takšne prakse pogosto opredeljuje kot trajnostne, takšna miselnost pogosto služi lajšanju skrbi in ohranjanju visoko potrošniških življenjskih slogov brez strukturnih sprememb. Kot primer tega članek analizira okoljske vplive hidroenergije vključno z učinki na kakovost vode, hidrodinamiko rek, pretok sedimentov in sladkovodne ekosisteme. Analiza nakazu-je na dejstvo, da hidroenergija kljub domnevnim prednostim ne rešuje temeljnih okoljskih vprašanj. Kot odgovor na to članek kritizira koncept »trajnostnega razvoja« in trdi, da je njegova povezava z neskončno rastjo problematična. Raziskuje, kako trajnostni razvoj kljub svojemu plemenitemu namenu pogosto implicira neskončno ekonomsko ekspanzijo, ki je v konfliktu z ekološko trajnostjo. Članek na koncu predlaga, da ponovni razmislek o tra-jnosti zahteva preizpraševanje in izpodbijanje mitov, ki kapitalistično rast predstavljajo kot neizogibno in koristno. Resnično trajnostna prihodnost bo zahtevala konfrontacijo z omenjenimi narativi, ponovno ovrednotenje človekovih potreb in spodbujanje gospo-darskih modelov, ki upoštevajo ekološko realnost in dajejo prednost dolgoročni blaginji.
Ključne besede: netrajnostni razvoj, trajnost, mit, hidroenergija, varstvo okolja, kapitalizem
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 292; Prenosov: 118
 Celotno besedilo (341,57 KB) |
2. Javna in zasebna sfera : izkoriščanje in njegova reprodukcijaTara Kragl, Jakob Spindler, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek analizira delitev kapitalistične družbe na javno (kapitalistični produkcijski in cirkulacijski proces) in zasebno sfero (reprodukcija delovne sile) s ciljem »izpeljave« obstoja zasebne sfere iz zakonov procesa uvrednotenja kapitala. Skozi formno analizo avtorja predstavita tezo, da se v javni sferi delo podreja kapitalističnemu izkoriščanju prek ustvarjanja presežne vrednosti, medtem ko zasebna sfera, ki temelji na nekapitalističnih oblikah dela (vključno z neplačanim reproduktivnim delom), zagotavlja reprodukcijo delovne sile kot blaga natanko zaradi dejstva, da ni vključena v neposredni kapitalistični produkcijski proces. Avtorja pri tem problematizirata avtonomnost in pomen, ki se pogosto pripisuje zasebni sferi in njej pripadajočim oblikam dela, saj ta v zadnji instanci ostaja podrejena logiki uvrednotenja kapitala, tudi če obstaja izven njenih neposrednih procesov. Izsledki članka kažejo, da poskusi alternativnih skupnosti, ki se kapitalističnemu
izkoriščanju zoperstavljajo zgolj v zasebni sferi, svojih ciljev ne dosežejo, saj ohranjajo kapitalistične produkcijske odnose in posledično tudi ne posežejo v razredno delitev celotne družbe. Iz tega izhaja, da je treba za resnično emancipacijo preseči kapitalistične formne določitve, ne pa le modificiranje njihove snovne vsebine.
Ključne besede: javna sfera, zasebna sfera, reprodukcija, forma določitev, kapitalizem, družba
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 221; Prenosov: 135
Celotno besedilo (299,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
