1. Ocena modelov globokega učenja za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov po tržni vrednosti na podlagi slikMatevž Triplat, Žiga Lukančič, Vasja Kavčič, 2026, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Prispevek obravnava uporabo modelov globokega učenja oziroma slikovnih vgraditev za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljevanju sortimentov) glede na tržno vrednost. Analiza temelji na slikah sortimentov, posnetih na 17. licitaciji vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu, ter na pripadajočih podatkih o drevesni vrsti, dimenzijah, prostornini in doseženi prodajni ceni. Sortimenti štirih bolje zastopanih drevesnih vrst (evropski macesen, navadna smreka, hrast graden in gorski javor) so bile vrednosti preračunane na m³ in razvrščene v tri vrednostne razrede: nižji kvartil, srednji razred ter zgornji kvartil. Za analizo je bilo uporabljeno programsko okolje Orange. Slike so bile najprej pretvorjene v vektorje značilnosti z vnaprej naučenim modelom Inception v3, nato pa je bila klasifikacija izvedena z logistično regresijo in 10-kratno stratificirano navzkrižno validacijo. Rezultati kažejo zmerno uspešnost razvrščanja. Najvišja natančnost je bila dosežena pri evropskem macesnu in hrastu gradnu, približno 55 %, najnižja pa pri navadni smreki, približno 40 %. Rezultati potrjujejo, da analiza slik lahko prispeva k avtomatiziranemu vrednotenju sortimentov, vendar trenutna metodologija še ne omogoča zanesljive operativne uporabe brez dodatnih podatkov, izboljšav modelov in vključitve drugih informacij o sortimentih. Študija je pomembna, ker odpira vprašanje, ali je mogoče tržno vrednost lesa vsaj deloma napovedovati iz slikovnih podatkov. Hkrati jasno pokaže, da je vrednost sortimentov odvisna od številnih dejavnikov, ki jih sama slika pogosto ne zajame dovolj dobro, na primer notranjih napak, porekla, dimenzij, kakovostnega razreda, ponudbe in povpraševanja ter posebnosti licitacijskega trga.
Ključne besede: razvrščanje slik, kakovost lesa, strojno učenje, gozdarstvo
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2026; Ogledov: 351; Prenosov: 116
 Celotno besedilo (157,06 KB) |
2. Kronologije širin branik borov in hrastov v Sloveniji : podlaga za analizo vplivov podnebnih sprememb na kakovost lesaPolona Hafner, Jožica Gričar, Luka Krajnc, Gregor Skoberne, Saša Ogorevc, Peter Prislan, 2026, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Povzetek: Na enajstih rastiščih borov in hrastov v Sloveniji smo vzpostavili dendrokronološke kronologije štirih drevesnih vrst, ki pokrivajo zmerno-celinska in sub-mediteranska rastna območja. Razvite kronologije tvorijo osnovo za celostno preučevanje vplivov okoljskih sprememb na rast in lastnosti lesa ter za oceno prilagoditvene sposobnosti izbranih vrst v razmerah naraščajočega okoljskega stresa.
Ključne besede: širine branik, podnebne spremembe, rastiščne razmere, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2026; Ogledov: 369; Prenosov: 116
Celotno besedilo (318,05 KB) |
3. Značilnosti zgradbe lesa sadik bora (Pinus sylvestris) in bukve (Fagus sylvatica) izpostavljenih trem različnim okoljskim razmeramJožica Gričar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje strukture in lastnosti lesa je ključno z vidika njegove smotrnejše obdelave, predelave in končne rabe. V članku opisujemo in primerjamo značilnosti zgradbe lesa triletnih sadik bora (Pinus sylvestris) in bukve (Fagus sylvatica) izpostavljene trem različnim temperaturnim režimom v rastnih sezonah 2010–2011: kontrola (K, na prostem, povprečna temperatura v času rastne sezone = 17–19°C), rastlinjak (G, povprečna temperatura v času rastne sezone = 22–24°C) in hladilna komora (C, povprečna temperatura v času rastne sezone = 15–17°C). Na preparatih prečnih prerezov lesa smo tako preverili prisotnost in delež reakcijskega lesa, prisotnost gostotnih fluktuacij, prisotnost kalusa ter za bor še gostoto in položaj aksialnih smolnih kanalov. Rezultati kažejo na vrstno specifičen odziv pionirskega rdečega bora in sencovzdržne bukve na različne okoljske razmere v smislu debelinske rasti in strukturnih posebnosti lesa. Pojavnost lesno-anatomskih značilnosti je bila v splošnem večja v letu 2010 kot v 2011. To bi lahko pojasnili s presaditvenim šokom in z večjo verjetnostjo povzročitve mehanskih poškodb ob manipulaciji sadik, ki so negativno vplivali na kakovost lesa. Razlike v strukturnih posebnosti lesnih prirastkov v obeh proučevanih letih tudi kažejo na nujnost večletnih tovrstnih poskusov v nadzorovanih razmerah, saj se nekateri odzivi lahko pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju. Širina lesnega prirastka in lesno-anatomske značilnosti niso nujno povezane, zato na podlagi priraščanja ne moremo sklepati o kakovosti lesa.
Ključne besede: rdeči bor, navadna bukev, reakcijski les, smolni kanal, gostotne fluktuacije, juvenilni les, anatomija, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 670; Prenosov: 550
Celotno besedilo (738,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Oglasna deska in nadgradnja orodja za razvrščanje okroglega lesa : novosti MojGozdarŠpela Ščap, Matjaž Dremelj, Matevž Triplat, 2025, strokovni članek Povzetek: MojGozdar je inovativen spletni sistem, zasnovan za podporo lastnikom gozdov pri gospodarjenju z gozdovi. Med njegovimi funkcijami izstopa napredno orodje za merjenje in razvrščanje okroglega lesa v kakovostne razrede, ki podaja znanje za pravilno krojenje in kakovostno razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov ter s tem omogoča povečanje dohodka od prodaje lesa. Orodje za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov po kakovosti je koristen pripomoček za lastnike gozdov, upravljavce z gozdovi, trgovce z lesom in druge kupce pri prodaji lesa. Poleg tega prispevek predstavlja novost sistema MojGozdar, in sicer spletno orodje Oglasna deska, ki omogoča transparentno prodajo gozdnih lesnih sortimentov in tako uporabnikom omogoča dostop do širšega trga lesa. V prispevku predstavljena orodja MojGozdar lahko pomembno vplivajo na uspešen digitalni razvoj gozdarstva in celotne gozdno-lesne panoge. Poleg tega orodji Oglasna deska in Orodje za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov po kakovosti omogočata povečanje dohodka iz gozdarske dejavnosti, kar je pomembno predvsem za ohranitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja.
Ključne besede: MojGozdar, trg lesa, spletno orodje, kakovost gozdnih lesnih sortimentov, razvrščanje okroglega lesa, spletna tržnica, spletna oglasna deska, lastniki gozdov
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 943; Prenosov: 376
Celotno besedilo (183,48 KB) |
7. |
8. |
9. Izbor drevesnih vrst z največjim neizkoriščenim potencialom uporabnosti lesa v luči podnebnega segrevanja in prihodnjih sprememb vrstne sestave slovenskih gozdov : Projekt REWINNUSE: Izroček št. 1.2.1Luka Krajnc, Polona Hafner, Jožica Gričar, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: kakovost lesa, perspektivne drevesne vrste, Quercus cerris, cer, Robinia pseudoacacia, navadna robinija, Populus sp., topol, Pinus nigra, črni bor, Pseudotsuga menziesii, navadna ameriška duglazija, Castanea sativa, pravi kostanj
Objavljeno v DiRROS: 27.03.2023; Ogledov: 2123; Prenosov: 668
Celotno besedilo (348,31 KB) |
10. Nov projekt namenjen lastnikom gozdov, izvajalcem gozdarskih storitev ter odločevalcemŠpela Ščap, 2022, strokovni članek Ključne besede: lastniki gozdov, zasebni gozdovi, delo v gozdu, gozdne prometnice, kakovost izvedbe del, nega gozda, sečnja, spravilo lesa
Objavljeno v DiRROS: 24.01.2023; Ogledov: 1954; Prenosov: 956
Celotno besedilo (5,62 MB) |
