Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (kakovost lesa) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Bukovina - povezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesa
Jurij Marenče, Dominika Gornik Bučar, Bogdan Šega, 2016

Povzetek: V raziskavi smo preučevali količinsko-kakovostni izkoristek bukovine od stoječega drevesa do žaganega lesa. Zanimala nas je ocena kakovosti posameznih dreves in njen vpliv na kakovostne razrede proizvodov iz tega lesa. Pri razvrščanju stoječih dreves smo upoštevali aktualno 5-stopenjsko lestvico ocenjevanja kakovosti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Pri ocenjevanju gozdnih sortimentov smo uporabljali standard SIST EN 1316-1:2013, pri ocenjevanju žaganega lesa pa pravila Evropskega združenja žagarske industrije (EOS). Na vzorcu ocenjenih in nato posekanih dreves smo ugotavljali povezave med kakovostjo dreves, iz njih izdelanih sortimentov okroglega lesa in kakovostjo končnih žagarskih izdelkov. V vzorec so bila enakovredno zajeta drevesa vseh petih kakovostnih stopenj. Pri izdelavi gozdnih sortimentov smo dobili največ hlodov B-kakovosti (51 %) in največ žaganega lesa EOS-C-kakovosti (52 %). Iz bukovih dreves odlične kakovosti smo dobili 35 % najkakovostnejših sortimentov in iz teh sortimentov 8 % najkakovostnejšega žaganega lesa. Odločilni kriterij razvrščanja po kakovosti so pri sortimentih okroglega lesa slepice in pri žaganem lesu mrtve in trhle grče.
Ključne besede: listavci, bukev, kakovost, napake lesa, žagan les
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 3152; Prenosov: 1633
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Kakovost rdečega bora
Dušan Mlinšek, 1973

Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., kakovost lesa, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2681; Prenosov: 1008
.pdf Celotno besedilo (897,08 KB)

3.
O krhkosti krošnje pri rdečem boru (Pinus silvestris L.)
Dušan Mlinšek, 1973

Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., krošnja, trdota vej, kakovost lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2824; Prenosov: 1047
.pdf Celotno besedilo (750,72 KB)

4.
5.
6.
7.
Meritve gostote lesa v slovenskih gozdovih
Luka Krajnc, Jožica Gričar, Andreja Vedenik, Polona Hafner, Primož Simončič, 2020

Povzetek: V prispevku je predstavljen primer raziskave o variabilnosti kakovosti lesa različnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Meritve gostote, ki je eden glavnih pokazateljev kakovosti lesa, bodo služile za izdelavo podatkovne baze za oceno prostorske variabilnosti kakovosti lesa v Sloveniji. Zanesljivih in objektivnih podatkov o kakovosti lesa v naših gozdovih je relativno malo. Takšne baze so na ravni Slovenije izjemno pomembne, saj omogočajo vpogled v kakovost lesa, ki bo v prihodnje na voljo kot surovina na trgu za domačo lesno industrijo. Podobne baze bodo pomembne za izračun količine vezanega ogljika v nadzemni in podzemni biomasi za Slovenijo, hkrati pa bodo zbrani podatki služili tudi kot izhodišče za nadaljnje analize kakovosti lesa, zlasti mehanske lastnosti, ki so ključne pri uporabi lesa za konstrukcijske namene. Lastnosti in razpoložljivost lesa ekonomsko pomembnih drevesnih vrst so osnova za razvoj gozdno-lesne verige glede novih tehnologij, razvoja novih biomaterialov in potenciala rabe lesa različnih kakovosti z optimalnimi izkoristki.
Ključne besede: rezistograf, gostota lesa, kakovost lesa, listavci, iglavci
DiRROS - Objavljeno: 09.08.2020; Ogledov: 1249; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (235,34 KB)

8.
Umerjanje rezistografskih meritev gostote lesa na stoječih drevesih : pretvorba v osnovno gostoto
Primož Simončič, Jožica Gričar, Polona Hafner, Luka Krajnc, 2020

Povzetek: V prispevku predstavljamo proces in rezultate določitve korekcijskih količnikov za pretvorbo rezistografskih gostot, izmerjenih na stoječih drevesih, v osnovno gostoto lesa na primeru bukve (Fagus sylvatica L.), puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) in črnega bora (Pinus nigraArnold.). Korekcijski količniki so bili določeni na podlagi sveže odžaganih kolutov, ki so bili povrtani z rezistografom. Kolute smo stehtali, izmerili njihovo prostornino ter jih posušili do absolutno suhega stanja. Iz zbranih podatkov smo nato izračunali osnovno gostoto lesa ter korekcijske količnike med osnovno in rezistografsko gostoto. V raziskavo je bilo zajetih 59 kolutov. Aritmetična sredina vseh izmerjenih količnikov znaša 1,41, vrednosti 95 % intervala zaupanja pa znašajo od 1,38 do 1,46. Razlike med drevesnimi vrstami so statistično neznačilne. Rezistografska gostota relativno dobro odraža osnovno gostoto kolutov (Pearsonov korelacijski koeficient = 0,91; p < 0,001), kar nakazuje na relativno dobro povezanost osnovnih gostot kolutov z rezistografskimi gostotami. Dobljeni rezultati so ključnega pomena za nadaljnji razvoj področja merjenja dejanskih gostot lesa v stoječih drevesih na hiter in relativno nedestruktiven način.
Ključne besede: rezistograf, gostota lesa, kakovost lesa, bukev, puhasti hrast, črni bor
DiRROS - Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 1008; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (183,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh