11. Metodologije spremljanja cen gozdnih lesnih sortimentov v izbranih državahŠpela Ščap, Janez Zafran, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Spremljanje gibanja cen gozdnih lesnih sortimentov je pomembno za uspešno strateško načrtovanje predvsem ob nenadnih spremembah na trgu lesa ter pri izpolnjevanju trgovinske politike. Prihodek od prodaje lesa je še vedno najpomembnejši kriterij, ki vpliva na aktivnost lastnikov gozdov oziroma upravljalcev pri intenziviranju gospodarjenja z gozdovi. V prispevku so predstavljeni podatkovni viri za cene gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji in izbranih evropskih državah ter opisane glavne značilnosti posameznih metodologij zbiranja cen gozdnih lesnih sortimentov. Po preučitvi posameznih metodologij zbiranja cen gozdnih lesnih sortimentov je bilo ugotovljeno, da se med seboj razlikujejo in je za spremljanje trga gozdnih lesnih sortimentov treba poznati in upoštevati kriterije za opredelitev posameznega ali skupine gozdnih lesnih sortimentov, ki so vključeni v statistiko. Še bolj pa je potrebna previdnost pri primerjavah cen med posameznimi viri, saj je poimenovanje in razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov med državami, ponekod tudi med regijami, različno. V prispevku je bila narejena tudi primerjava cen za hlode smreke kakovostnega razreda B med petimi različnimi podatkovnimi viri za Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo in Češko.
Ključne besede: cene, gozdni lesni sortimenti, trg, razvrščanje okroglega lesa, kakovost podatkov o cenah
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2022; Ogledov: 1429; Prenosov: 665
 Celotno besedilo (1,87 MB) |
12. Ocenjevanje kakovosti stoječih drevesLuka Krajnc, 2022, strokovni članek Povzetek: Spremljanje kakovosti lesa se začne v gozdu, saj je poznavanje trenutnega stanja eden izmed ključnih dejavnikov pri usmerjanju nadaljnjega razvoja gozda v smer večje kakovosti lesne surovine. Usmerjanje razvoja gozdov v smer večje kakovosti in s tem večje dodane vrednosti lesu pa za začetek terja merljivost kakovosti. Brez tega je presoja morebitnih ukrepov v sestoju skoraj nemogoča ali vsaj zelo otežena. Trenutno uporabljena metodologija za ocenjevanje kakovosti stoječih dreves na stalnih vzorčnih ploskvah Zavoda za gozdove Slovenije temelji na neveljavnih žagarskih standardih in bi jo bilo treba posodobiti za splošno uporabo v gozdarstvu. V prispevku je na kratko opisana obstoječa metodologija, predstavljen je pregled obstoječih metodologij ocenjevanja kakovosti stoječih dreves različnih držav in predlagana nova metodologija za ocenjevanje kakovosti dreves. Osnovni cilj opisanega dela je bil razvoj metodologije, s katero bi lahko objektivno primerjali kakovost debel med različnimi sestoji in bi omogočala sortiranje prostornine dreves v potencialne gozdnolesne sortimente (t.i. »sortimentacija«). Uporaba predlagane lestvice kakovosti za opis kakovosti stoječih dreves je lahko eden izmed pripomočkov pri odločanju kam, koliko časa ali sredstev vložiti v gozdnogojitveno ukrepanje v posameznem sestoju.
Ključne besede: kakovost stoječih dreves, kvaliteta debla, gozdnolesni sortimenti, sortimentacija stoječega drevesa
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2022; Ogledov: 581; Prenosov: 150
Celotno besedilo (734,44 KB) |
13. |
14. Properties and aromatic profile of dry-fermented sausages produced from Krškopolje pigs reared under organic and conventional rearing regimeMartin Škrlep, Marjeta Čandek-Potokar, Urška Tomažin, Nina Batorek Lukač, Mónica Flores, 2018, izvirni znanstveni članek Ključne besede: meat product quality, pif meat, dry-fermented sausages, local breeds, organic rearing regime, conventional rearing regime, aromatic profile, sousages profile, meat flavour, prašiči, prašičje meso, kastracija prašičev, imunokastracija, operativna kastracija, kakovost mesa, vonj merjasca, androstenon, okus mesa
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 436; Prenosov: 0 |
15. Rast in kakovost metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v živem arhivu pri LjubljaniIza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo živi arhiv metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) na obrečnem rastišču ob Savi pri Ljubljani. Osnovan je bil v letih 1993 in 1994 s sadikami, vzgojenimi iz originalnih semen z območja na Kitajskem, kjer je bila vrsta opisana (klasično nahajališče oz. locus classicus). Drevesa v nasadu so bila prvič izmerjena spomladi leta 2000 in nato še leta 2006, spomladi v letu 2020 pa smo meritve ponovili. V starosti 30 let je povprečno drevo merilo v višino 20,7 m, povprečni premer koreninskega vratu na višini debla 0,1 m je znašal 72,3 cm, povprečni premer debla na prsni višini pa 51,4 cm. Ugotovili smo, da je pogostnost reproduktivnih organov, torej storžev in moških cvetov, povezana s premerom in višino drevesa. Užlebljenost debla je zelo variabilna in povezana s premerom, zelo variabilno je tudi zmanjšanje premera z višino. Povezave med omenjenimi znaki in lego drevesa v nasadu nismo ugotovili. Svetloba oziroma lega v nasadu ni edini dejavnik, ki vpliva na lastnosti posameznega drevesa, vzrok je tudi genetska variabilnost med drevesi.
Ključne besede: Metasequoia glyptostroboides, semenski nasad, rast, kakovost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 666; Prenosov: 182
Celotno besedilo (694,92 KB) |
16. URP: Optimalna proizvodnja pridobivanja in predelave lesa : šifra: UPR 05-4522 : poročilo o delu 1982Janez Božič, 1982, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdarstvo, les, proizvodnja, predelava, kakovost, kalitev semena, gozdna sadika, semenski sestoji, topolovi križanci
Objavljeno v DiRROS: 21.12.2021; Ogledov: 645; Prenosov: 201
Celotno besedilo (2,26 MB) |
17. |
18. Analize kakovosti sadik izbranih gozdnih drevesnih vrst v letih 2019, 2020 in 2021Peter Železnik, Natalija Dovč, Hojka Kraigher, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Slovenske gozdove vse bolj ogrožajo hitre podnebne spremembe, katerih posledice so izjemni vremenski pojavi. V ujmah se razgalijo večje površine gozdov, nastanejo poškodbe reproduktivnih delov krošenj, zaradi spremenjenih podnebnih razmer pa motnje reprodukcije gozdnega drevja. S premišljeno dopolnitvijo naravne obnove z umetno obnovo lahko povečamo odpornost gozdov pred prihodnjimi ujmami, z uporabo genetsko pestrega gozdnega reprodukcijskega materiala pa prilagoditveni potencial mladih sestojev. Osnova uspešne umetne obnove so kakovostne in rastiščnim razmeram prilagojene sadike. Uporaba nekakovostnih sadik ali celo sadik neustrezne provenience lahko povzroči dolgoročne neugodne posledice. Med letoma 2019 in 2021 smo v okviru projekta Presoja uspešnosti obnove gozdov s sadnjo in setvijo v Sloveniji (CRP V4-1819) izvedli meritve sadik sedmih drevesnih vrst na devetih lokacijah v Sloveniji. Pri presoji kakovosti sadik smo si pomagali z neposredno vidnimi in izmerljivimi značilnostmi. Opravili smo splošen pregled sadik, nato pa na vzorcu izmerili višino, premer koreninskega vratu in ocenili asimetričnost koreninskega sistema ter opazne deformacije. Pri sadikah bukve enake starosti smo opazili razlike v višini, debelini in tršatosti. Pri tem so se sadike bukve, katerih gozdni reprodukcijski material (GRM) je bil pridobljen iz istega gozdnega semenskega objekta (GSO), razlikovale med lokacijama sajenja. Mlajše in nepresajene sadike doba so bile v povprečju nižje, imele pa so večjo debelino koreninskega vratu kot eno leto starejše sadike in presajene sadike. Domnevamo, da je to odraz presaditvenega stresa. Sedem let stare sadike gorskega javorja so imele pričakovano večjo debelino koreninskega vratu, vendar pa so bile precej nižje od štiri leta mlajših sadik. Poleg tega so bile sadike gorskega javorja, katerih GRM je bil pridobljen iz istega GSO, na eni lokaciji sajenja precej bolj variabilne po velikosti kot na drugi lokaciji sajenja. Od vseh opazovanih parametrov se zdi tršatost kot relativna mera dober parameter, saj se je celo na omejenem obsegu podatkov izkazal kot zadosti dober pokazatelj kakovosti. Pri tem moramo upoštevati parametre, kot sta višina sadik in premer koreninskega vratu. Ocenjevanje asimetričnosti koreninskega sistema se je izkazala za zelo subjektivno metodo. Za ocenjevanje kakovosti sadik na osnovi merljivih znakov bi potrebovali orientacijske vrednosti parametrov, tako kot so bile poskusno ugotovljene za sadike smreke.
Ključne besede: umetna obnova, sadike gozdnih drevesnih vrst, kakovost sadik, višina sadik, premer koreninskega vratu, tršatost, sajenje
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1057; Prenosov: 335
Celotno besedilo (480,01 KB) |
19. |
20. Umerjanje rezistografskih meritev gostote lesa na stoječih drevesih : pretvorba v osnovno gostotoLuka Krajnc, Polona Hafner, Jožica Gričar, Primož Simončič, 2020, kratki znanstveni prispevek Povzetek: V prispevku predstavljamo proces in rezultate določitve korekcijskih količnikov za pretvorbo rezistografskih gostot, izmerjenih na stoječih drevesih, v osnovno gostoto lesa na primeru bukve (Fagus sylvatica L.), puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) in črnega bora (Pinus nigraArnold.). Korekcijski količniki so bili določeni na podlagi sveže odžaganih kolutov, ki so bili povrtani z rezistografom. Kolute smo stehtali, izmerili njihovo prostornino ter jih posušili do absolutno suhega stanja. Iz zbranih podatkov smo nato izračunali osnovno gostoto lesa ter korekcijske količnike med osnovno in rezistografsko gostoto. V raziskavo je bilo zajetih 59 kolutov. Aritmetična sredina vseh izmerjenih količnikov znaša 1,41, vrednosti 95 % intervala zaupanja pa znašajo od 1,38 do 1,46. Razlike med drevesnimi vrstami so statistično neznačilne. Rezistografska gostota relativno dobro odraža osnovno gostoto kolutov (Pearsonov korelacijski koeficient = 0,91; p < 0,001), kar nakazuje na relativno dobro povezanost osnovnih gostot kolutov z rezistografskimi gostotami. Dobljeni rezultati so ključnega pomena za nadaljnji razvoj področja merjenja dejanskih gostot lesa v stoječih drevesih na hiter in relativno nedestruktiven način.
Ključne besede: rezistograf, gostota lesa, kakovost lesa, bukev, puhasti hrast, črni bor
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2020; Ogledov: 1677; Prenosov: 468
Celotno besedilo (183,02 KB) |
